Danes je 823. dan genocida in 79 let okupacije v Palestini.

V oddaji 15 minut proti genocidu z vami delimo zgodbe o boju za svobodno Palestino, komentiramo vojne dobičkarje in napovedujemo, kje vse potekajo solidarnostne akcije!

V tokratni oddaji v fokus postavljamo Izraelovo priznanje Somalilanda v iskanju nove strateške točke za nadaljevanje svojega kolonialnega projekta.

NOVICE

Trije akcionisti Palestine Action še vedno vztrajajo v gladovni stavki in zahtevajo: konec vse cenzure, takojšnjo varščino, pravico do poštenega sojenja, takojšnjo opustitev vseh obtožb in domnevnih »povezav« s terorizmom ter nenazadnje zaprtje podjetja Elbit. Heba Muraisi je zdaj brez hrane že 66 dni in je dosegla točko, na kateri je umrla večina irskih zapornikov na gladovni stavki leta 1981. Zadnje tedne se pred zapori, kjer so zaprti akcionisti, vrstijo protesti v njihovo podporo. Protest v solidarnosti s stavkajočimi in za svobodno Palestino pa je otvoril tudi novo leto v Dublinu.

Novo leto so z enim največjih propalestinskih shodov obeležili tudi v Istanbulu. Pol milijona ljudi se je kljub nizkim temperaturam podalo na ulice. Pozivali so k ustvarjanju nadaljnjega pritiska na Izrael in obsodili neupoštevanje prekinitve ognja, od začetka katerega je Izrael ubil že vsaj 400 Palestincev.

Izraelsko ministrstvo za izobraževanje je vložilo milijone šeklov v organizacijo mednarodne konference o umetni inteligenci na področju izobraževanja, ki bi morala februarja potekati v okupiranem Jeruzalemu. Kljub obsežnim pripravam je konferenca doživela popoln mednarodni polom, saj je večina držav zavrnila udeležbo v znak protesta proti genocidu, ki ga Izrael izvaja v Gazi. Množična zavrnitev sodelovanja odraža politične in diplomatske razmere ter pomen vse širšega znanstvenega in akademskega bojkota izraelske okupacije, ki je med drugim zahtevala življenja tisočev otrok in učiteljev.

Le nekaj ur po začetku leta 2026 je avtonomna skupina za direktne akcije izvedla vlom v tovarno Bruntons Aero Products v industrijskem parku Inveresk. Bruntons je skupina targetirala zaradi njegove vloge pri oskrbovanju mednarodnega orožarskega mogotca Leonardo. Leonardo proizvaja laserske sisteme, ki se uporabljajo v letalih F-35, Izraelu dobavlja vojaško opremo in letala za usposabljanje, pa tudi orožne sisteme, ki se uporabljajo v konfliktih na Bližnjem vzhodu. Skupina je med akcijo uničila CNC-opremo in strežnike, njihov predstavnik pa je dejal, da gre za del širše kampanje proti britanskim proizvajalcem orožja, ob tem pa dodal sporočili »To je prvi dan« in »Svobodna Palestina«.

Med ruševinami bolnišnice Al Šifa je potekala slovesnost ob zaključku študija za 230 študentov medicine iz različnih fakultet po Gazi. Slovesnost ponazarja vztrajnost študentov v tem sektorju, ki so kljub vojni in obleganju nadaljevali svojo izobraževalno pot in prostovoljno delo v bolnišnicah.

Sudanske varnostne sile so 20. decembra v severni zvezni državi aretirale aktivista, potem ko je imel govor ob obletnici decembrske revolucije. V istem času so oblasti v vzhodnem Sudanu pridržale več aktivistov. V Omdurmanu je policija razgnala miroljuben shod gibanja Angry Without Borders, s katerim so obeleževali obletnico vstaje iz leta 2018, ki je pripeljala do padca predsednika Omarja Al Baširja. Gre za prvi poskus javnega obeleževanja revolucije po izbruhu vojne med sudansko vojsko in paravojaškimi Silami za hitro posredovanje aprila 2023. Odbori odpora v Dongoli in Gedarefu so aretacije obsodili ter zahtevali takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov, spoštovanje človekovih pravic in pravice do mirnega zbiranja, ob tem pa dodali, da »te aretacije ne bodo ustavile revolucionarnega vala«.

V zadnjih tednih so imperialne sile v »boju proti terorizmu« bombardirale več držav globalnega juga. 25. decembra je Trump bombo, ki je zadela tabor islamistične skupine Lakurawa v nigerijskem mestu Sokoto, poimenoval »božično darilo«. Praznike so Združene države Amerike nadaljevale z nadaljnjimi bombnimi napadi na Venezuelo ter ugrabitvijo predsednika Mandura in njegove žene. 19. decembra so ameriške vojaške sile bombardirale Sirijo, napad pa sta v nedeljo nadaljevali še Francija in Velika Britanija, ki sta v združenem letalskem napadu uničili podzemni objekt v Siriji, kjer trdita, da je Islamska država shranjevala orožje in eksploziva. Somalijo so ZDA v letu 2025 bombardirale 111-krat, decembra pa je bilo razkrito, da so v napadu regije Spodnja Džuba na severozahodu Somalije ubili vsaj 11 civilnih žrtev, od tega 7 otrok. V letu 2025 so ZDA bombardirale še Jemen, Iran in Irak.

Izrael je v letu 2025 izvedel več kot 8300 napadov na Gazo in okupiran Zahodni breg, Libanon so izraelske vojaške sile napadle več kot 1600-krat, Iran 370-krat, Sirijo 200-krat, Jemen 48-krat, enkrat Katar in izvedle napade in aretacije v tunizijskih, malteških in grških vodah.

IZRAELOVO PRIZNANJE SOMALILANDA V ISKANJU NOVE STRATEŠKE TOČKE ZA NADALJEVANJE SVOJEGA KOLONIALNEGA PROJEKTA

Razdrobljenost Somalije ni nov pojav: kolonialne sile so jo razdelile med Veliko Britanijo in Italijo, kasneje pa je bila v 60. letih ponovno združena. Leta 1991 je severna regija (Somaliland) enostransko razglasila neodvisnost. Somaliland od takrat deluje kot de facto država, pri čemer ohranja svoje institucije, potni list, vojsko, volitve in valuto. Vendar pa na mednarodni ravni ostaja nepriznana, predvsem zaradi globalne želje po ohranitvi ozemeljske celovitosti Somalije. Pripravljenost Izraela, da izpodbija ta konsenz, je zamrznjeni spor spremenila v aktivno geopolitično tekmovanje.

Izraelska okupacija v Somalilandu vidi priložnost za legitimizacijo svojega kolonialnega projekta in zagotovitev nadzora na strateško pomembnem območju. Somalijski predsednik Hasan Šejk Mohamud je izraelsko priznanje Somalilanda povezal tudi z načrti za preselitev Palestincev iz Gaze.

Diplomatska priznanja se pogosto obravnavajo kot pravni ali moralni akt, vendar v praksi delujejo kot strateško orodje. Izraelovo sodelovanje s Somalilandom ni toliko potrditev samoodločbe kot premišljen korak, ki ga odlikujejo geografija, varnost in diplomatska izolacija Somalilanda. Rog Afrike leži na enem od najbolj občutljivih pomorskih koridorjev na svetu. Ožina Bab Al Mandeb povezuje Rdeče morje z Indijskim oceanom. Ta ozek koridor prenaša globalne pošiljke nafte, mednarodno trgovino in vojaški promet, ki povezuje Azijo, Afriko in Evropo. Prav tam je jemenskim Hutijem uspelo ustvariti aktivno bojišče pritiska na Izrael po začetku genocida v Gazi. 

Poleg strateške lege Somalija leži na ogromnih zalogah nafte in plina, ima največje živinorejske vire v regiji in rodovitna kmetijska zemljišča ob rekah Juba in Shebelle, zaradi česar je nenehna tarča starih in novejših zunanjih ambicij.

Trenutek, ki ga je Izrael izbral za priznanje Somalilanda, prav tako ni naključen. Izrael, ki se sooča z nadzorom in napetimi odnosi v Evropi in na globalnem jugu, išče strateška partnerstva v regijah, ki so manj omejene z notranjo politiko. 26. decembra je tako priznal obstoj samostojnosti Somalilanda, s tem pa sprožil političen trk s Turčijo in izpodbijanje dolgoletnih predpostavk o mejah, legitimnosti in vplivu.

Odgovor Turčije prav tako prinaša tveganja. S tem, ko Ankara prikazuje priznanje Somalilanda kot nezakonito in eksistencialno ogrožajoče, lahko zaostri spor in povabi k nadaljnjemu zunanjemu vmešavanju. Kar se začne kot dvostranski spor, se lahko stopnjuje v širši geopolitični konflikt.

Če je interes Izraela za Somaliland strateški, je nasprotovanje Turčije v geopolitičnem smislu eksistencialno. Od ponovne vzpostavitve odnosov s Somalijo leta 2011 je Ankara veliko vlagala v to državo in se uveljavila kot najbolj zavezan zunanji partner Mogadiša. Turško sodelovanje obsega razvoj infrastrukture, humanitarno pomoč, diplomatsko podporo in vojaško usposabljanje. Somalija ni le prejemnica turške pomoči, ampak je tudi temelj širših ambicij Turčije, da razširi svoj vpliv po Afriki in bazenu Rdečega morja.

Izraelovo sodelovanje s Somalilandom grozi, da bo ta model motilo. Priznanje odcepljene regije spodkopava avtoriteto somalijske zvezne vlade – glavnega partnerja Turčije – in slabi Ankarino trditev, da je glavno zunanje zagotovilo somalijske enotnosti in suverenosti. Spor prav tako ponazarja širši trend: afriški rog ni več pasivni prejemnik vpliva, ampak arena, v kateri globalne in regionalne sile aktivno tekmujejo. Pristanišča, trgovske poti in priznanje so postali instrumenti v širšem boju za dostop do strateške nadvlade v regiji.

Z izraelskega vidika Somaliland ponuja bližino brez zapletov. Za razliko od somalijske zvezne vlade je Somaliland relativno stabilen, notranje koherenten in ni globoko vpet v širša islamistična ali regionalna rivalstva. Sodelovanje Izraelu zagotavlja strateško točko v bližini Rdečega morja, hkrati pa se izogiba političnim zapletom, povezanih z razdrobljeno oblastjo v Mogadišu. Ta pristop ustreza zgodovinskemu vzorcu izraelske zunanje politike. Izrael že dolgo išče odnose na obrobju sovražnih ali nestabilnih regij, pri čemer daje prednost dostopu, obveščevalnim in varnostnim partnerstvom pred formalnimi zavezništvi. Somaliland se ujema s to tradicijo.

Jemenski Hutiji so že napovedali, da bo izraelska prisotnost v Somalilandu predstavljala vojaško tarčo njihovih oboroženih sil. Prav tako so se zvrstili protesti v Mogadišu in mestih Somalilanda, ki kličejo k enotnosti in ne razdvajanju.

NAPOVEDUJEMO

V četrtek, 8. januarja, bo protest v podporo Venezueli in proti slovenski podpori ameriškega imperializma. Zahteve so sankcije proti ZDA in izstop iz zveze NATO. Zbor je ob 17h na ploščadi pred Moderno galerijo.

V kino prihaja film Glas Hind Rajab, rekonstrukcija poskusa reševanja palestinske deklice, v kateri se prepletajo resnični posnetki klicev v sili in dramatizirane scene v klicnem centru. Hind Rajab je bila petletna palestinska deklica, ki jo je s 335 naboji umorila izraelska okupacijska vojska v Gazi. V napadu so izraelski vojaki ubili tudi šest članov njene družine in dva reševalca, ki sta ji prišla na pomoč. Film si lahko v Kinodvoru ogledate 14. januarja ob 20.30.

Razmere v Gazi ostajajo katastrofalne. Človeško povzročeno katastrofo dodatno zaostrujejo ostre zimske razmere ter nadaljevanje nasilja izraelskega režima. Dostop humanitarne pomoči ostaja nevarno omejen, Egipt, kot vratar prehoda Rafa, pa ima obveznost, da omogoči humanitarni dostop. Globalna flotilja Sumud  je egiptovski vladi poslala uradno zahtevo za odobritev humanitarnega kopenskega konvoja, ki bi pripeljal nujno potrebno hrano, medicinske pripomočke, odeje in druge osnovne potrebščine. Svoje lokalno egiptovsko veleposlaništvo lahko najdete na Opekarski cesti 18A, preko številke 01 283 94 37 ali naslova @email in zahtevate, da zahtevo odobrijo.