NOVICE

Aktivisti so 21. januarja v Readingu zasedli logistična vozila podjetja Keydight Technologies, dobavitelja elektronskih delov za izraelsko orožje, in s tem začasno ustavili dobavo za vojaške drone. Ob tem so zahtevali izpustitev skupine #Filton24 in vseh zapornikov, pridržanih zaradi nasprotovanja genocidu, ter poudarili, da želijo z neposredno akcijo prekiniti izraelsko vojaško dobavno verigo. Neznani aktivisti so z besedami DROP ELBIT okrasili tudi banko HSBC v Norwichu.

Aktivist skupine Palestine Action Umer Khalid nadaljuje z gladovno stavko, ki je od sobote totalna in vključuje tudi zavračanje vode. Umer nadaljuje z zahtevami stavkajočih aktivistov: konec cenzure, pravično sojenje in preklic prepovedi skupine Palestine Action. K temu dodaja še zahtevo o popolnem razkritju dokazov glede škode, nastale domnevno med akcijo RAF Brize Norton, odprtje raziskave o vpletenosti britanskih sil v izraelske operacije v Gazi in javno objavo nadzornih posnetkov britanskih letalskih sil RAF med pomorom britanskih humanitarnih delavcev v Gazi aprila 2024. Da bi mu izrazili podporo in solidarnost, je 25. januarja skupina protestnikov vdrla na območje Wormwood Scrubs v zahodnem Londonu, kjer je zaprt. Policija je pridržala 86 protestnikov.

Nekoč donosna izraelska kmetijska izvozniška industrija se sooča s krizo. Kmetje opozarjajo na bližajoči se kolaps zaradi vse večje izoliranosti države na svetovnih trgih. Ta je izraz nasprotovanja izraelskemu genocidnemu napadu na Gazo. Nedavna poročila razkrivajo, da so izraelski izvozniki, predvsem pridelovalci citrusov in manga, najhuje prizadeti zaradi usiha naročil iz Evrope in Azije. Razmere so tako resne, da se kmetje bojijo popolnega zloma panoge, ki je dolgo veljala za temelj izraelske identitete in gospodarstva. Povedano drugače, bojkot deluje.

Leqaa Kordia, ki je v Gazi izgubila več kot 100 družinskih članov, prestaja svoj deveti mesec pripora v taborišču agencije ICE. Kordia je še zadnja protestnica z univerze Columbia, ki je v priporu od aretacije marca 2025. Medtem ko njena družina trpi zaradi nadaljnjih napadov pod okupacijo, jo ZDA kaznujejo, ker se je temu uprla. Od aretacije je imigracijski sodnik dvakrat odredil njeno izpustitev, saj je presodil, da je upravičena do varščine. Kljub temu Odbor za imigracijske pritožbe njeno izpustitev zavrača. Če bo deportirana, bo Kordia predana izraelski vladi, ki je med genocidom v Gazi ubila več kot 100 članov njene družine.

Boj za svobodno Palestino je del istega boja kot boj proti agenciji ICE. Zgled so postavili prebivalci Minneapolisa. V Minnesoti je te dni zaprtih več sto podjetij in javnih ustanov v znak protesta proti ubojem, ugrabitvam in drugim kršitvam človekovih pravic s strani agentov ICE. Stavka sledi večtedenskim protestom, ki jih je sprožila smrt 37-letne pravne opazovalke Renee Good 7. januarja. Te je dodatno podžgal še drugi umor protestnika Alexa Prettija, ki so ga agenti ICE umorili 24. januarja. Prebivalci Minneapolisa so povezani v mrežo, ki omogoča hitro odzivanje, v teku so zbiralne akcije in razvažanje nujnih potrebščin za sosede, ki bi lahko bili tarče ICE agentov. Po ocenah je zaprtih tudi več kot 1000 podjetij, tisoče ljudi pa na ulicah kljubuje temperaturam do –25 °C in zahteva, da ICE zapusti zvezno državo. Protesti so se razširili v več kot 215 mest po ZDA.

Medtem ko je predsednik Donald Trump v četrtek na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu uradno predstavil svoj tako imenovani Odbor za mir, je njegov zet Jared Kushner predstavil načrt preoblikovanja Gaze v luksuzno obmorsko letovišče z nebotičniki in novimi mesti. Projekt naj bi zahteval vsaj 25 milijard dolarjev naložb, Kushnerjeva predstavitev pa je prikazovala razdelitev obleganega območja na različne cone. Predlog prihaja v času, ko Palestinci v Gazi trpijo zaradi pomanjkanja hrane in zavetja ter stalnih izraelskih omejitev humanitarne pomoči.

KLIC K SOLIDARNOSTI: ROŽAVA POD NAPADOM

Od začetka leta 2026 se razmere v severovzhodni Siriji in širši regiji dramatično zaostrujejo. Revolucija v Rožavi je prvič po več kot desetih letih resno ogrožena. Gre za projekt, ki je odigral ključno vlogo pri porazu samooklicane Islamske države v regiji, poznani pod imenom Daeš, in hkrati vzpostavil eno najbolj drznih političnih alternativ današnjega sveta — demokratično, feministično in ekološko družbo onkraj logike nacionalne države in kapitalistične modernosti.

Dogajanje, ki se je sprva kazalo kot omejena vojaška eskalacija, je v nekaj tednih preraslo v sistematičen napad na Demokratično avtonomno administracijo severne in vzhodne Sirije — na samo srce rožavske revolucije.

Ta eskalacija ni izoliran dogodek. Je del globljega geopolitičnega preloma, v katerem se na novo preurejajo regionalni in globalni odnosi moči. Usoda Rožave je tesno povezana z vprašanjem, kakšen Bližnji vzhod nastaja po padcu Assadovega režima, po genocidu v Gazi in v času vse bolj polariziranega sveta.

Napade na Rožavo navkljub dogovorom o premirju še naprej izvajajo džihadistične milice, ki jih podpira Turčija in so danes integrirane v novo sirsko vojsko. Že v začetku januarja so iste sile napadle civilne soseske Alepa, kjer živi številčna kurdska skupnost. Več kot sto tisoč ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, več deset pa jih je v napadih na soseski Šeh Maksud in Ašrafije izgubilo življenje.

V teh soseskah ni bilo enot Sirskih demokratičnih sil. Prisotne so bile le lokalne samoobrambne strukture, ki so se odzvale na neposreden napad na svoje domove in skupnosti. Sirska vojska je kljub temu napadala bolnišnice, šole, mošeje, stanovanjske zgradbe in osnovne storitvene ustanove.

Izgon kurdske skupnosti iz Alepa je napovedal širši proces nasilne homogenizacije Sirije pod oblastjo v Damasku. Ta proces se je začel že v preteklem letu z genocidnim nasiljem nad alaviti in druzi, danes pa se nadaljuje z jasnim ciljem — zlomiti vse skupnosti, ki se nočejo podrediti centralizirani oblasti. Med njimi tudi rožavsko samoupravo, ki s svojo prakso neposredne demokracije, ženske osvoboditve in ekologije predstavlja grožnjo obstoječemu svetovnemu redu.

Projekt novih oblasti v Damasku je usklajen z interesi imperialističnih sil in njihovih regionalnih zaveznic. Ofenziva se je začela neposredno po srečanju Sirije in Izraela v Parizu, ki so ga organizirale Združene države Amerike in Francija ob prisotnosti predstavnika Turčije. Med napadi na Alep je Damask obiskala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in izrazila podporo tamkajšnji oblasti ter predsedniku Al Šari, nekdanjemu vodji teroristične Al Kaide.

Sirska vojska je v zadnjih tednih večkrat prekršila dogovore o premirju in jih uporabljala kot krinko za nadaljevanje ofenzive. Napadi so se razširili na Haseke, Kamišli in območje okoli Kobaneja — mesta, ki je leta 2015 simbolno in vojaško porazilo Daeš. Danes poročila znova govorijo o pobojih civilistov, uničevanju spomenikov in oskrunitvah pokopališč. Kurdski narod je v boju proti Daešu izgubil več kot deset tisoč življenj. Daeš pa se danes vrača pod zastavo nove Sirije.

Odpor se širi. Po celotnem Kurdistanu potekajo množični protesti, tisoče ljudi pa se je odzvalo pozivu k splošni mobilizaciji in se pridružilo obrambi Rožave. Podporo so izrazile tudi druge skupnosti v Siriji. Solidarnostni protesti potekajo po vsej Evropi — od Pariza do Aten. Tudi v Ljubljani so se začele solidarnostne aktivnosti z Rožavo, na solidarnostnem srečanju kurdske diaspore in protisistemskih družbenih gibanj je bil vzpostavljen Solidarnostni odbor za Rožavo, ki bo v naslednjih dneh vabil na protestne in druge solidarnostne akcije. V soboto je Ljubljana gostila tudi del ljudske karavane za obrambo človeštva, ki se je iz vseh delov Evrope odpravila na pot do Rožave.

Imperialistične sile so znova pokazale, da kurdskemu narodu odrekajo pravico do obstoja in samoodločbe. Naša naloga je, da temu odločno nasprotujemo. Zavrniti moramo režimske narative in usmeriti vse družbene sile v zaustavitev genocidnega nasilja in obrambo revolucije v Rožavi.

Rožava ni separatističen ali nacionalističen projekt. Je demokratičen in socialističen poskus izgradnje nove družbe v vsej raznolikosti Sirije. Je ena najpomembnejših revolucij 21. stoletja in njen padec bi pomenil udarec upanju v drugačno, pravičnejšo prihodnost.

Sveže novice in informacije o solidarnostnih aktivnostih pri nas lahko spremljate na kontramedijski spletni strani anarhistka.org.

NAPOVEDUJEMO

V četrtek ob 17. uri ponovno vabljeni na ulično branje palestinske poezije na Prešernovem trgu.

Kljub izraelskemu genocidu, etničnemu čiščenju in apartheidu v Gazi in na Zahodnem bregu EU ni ustavila pridružitvenega sporazuma z Izraelom, ki ureja trgovinsko, gospodarsko in politično sodelovanje. Nekateri evropski poslanci so zato začeli državljansko pobudo za preklic sporazuma, ki zahteva milijon podpisov iz vsaj sedmih držav.

Naslednji teden se pripravlja protest v solidarnosti z Rožavo in kurdskim narodom pod genocidom. Za več informacij spremljajte lokalne kanale obveščanja o protestih, kot sta koledar.kompot.si in anarhistka.org.

V soboto ob 20. uri lahko v Gromki ujamete film Belkî Sibê. Film razkriva 18-mesečno potovanje skozi vojno in revolucijo v Rožavi. Zgodba se razteza med napredovanjem in zmago Sirskih demokratičnih sil proti ISIS, vključno z zgodbo Mednarodnega bataljona svobode, kjer je bil režiser razporejen v prvo vrsto. Prikazuje vojaško življenje in bitke na fronti, pa tudi civilno življenje v zaledju in socialno preobrazbo, ki jo poskuša izvesti Avtonomna demokratična uprava. Narativ vključuje glasove iz različnih krajev, tako internacionalistov kot tudi lokalnih prebivalcev.

Izraelska vojska je 24. januarja v napadu z dronom na severu enklave umorila dva palestinska otroka, medtem ko sta nabirala les za kurjavo. Zimske temperature in hudo pomanjkanje goriva sili Palestince, da ga iščejo, kjer lahko. Razseljeni, ki bivajo v improviziranih šotorih, so slabo zaščiteni pred močnim vetrom in dežjem. S tem, da še naprej preprečuje vstop ključne humanitarne pomoči, kot so šotori, mobilne hiše in materiali za popravilo zavetišč, je Izrael od začetka zime pomoril že 10 otrok. Od tako imenovanega premirja, ki je bilo sprejeto 10. oktobra 2025, je izraelska okupacija dogovor kršila na dnevni bazi in umorila 481 ter poškodovala vsaj 1206 Palestink in Palestincev. Za vse ubite s strani genocidne tvorbe v oddaji namenjamo minuto tišine.

Novice, komentarje in napovedi dogodkov za objavo v oddaji 15 minut proti genocidu nam lahko pošljete na naslov: @email