Leto 2026, zima. Separatistična kneževina Konkoz s knezom π Džin Šingom na čelu je obsegala nezanemarljiv del slovenskega ozemlja. Obenem ni vsebovala večjih mest. Na vzhodu se je pričela pri Madžarski. Z njo si je delila 20 kilometrov dolgo mejo na področju Lendave. Od tam se je raztezala vzdolž hrvaške meje proti jugozahodu. Pas ozemlja ob Hrvaški meji je bil širok približno 25 kilometrov in se je končal pri Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli. Le na enem mestu se je ozemlje KonKoza zažrlo precej severneje od Hrvaške meje, in sicer je bil to dokaj ozek krak, ki je potekal od Rogaške Slatine preko Poljčan, Zreč in Vitanja vse do Spodnjega Doliča. Konkoz je vseboval ducat toplic, med katerimi bomo omenili Toplice Lendava, Terme Vivat, Moravce, Bioterme Mala Nedelja, Banovce, Rogaško Slatino, Zreče in Terme Olimia. Neuradno je bil KonKoz davčna oaza in »istočni izlaz«.
