Zgodba se dogaja v bližnji prihodnosti v separatistični kneževini KonKoz, ki zaseda nezanemarljiv del Slovenije. Kneževina je bila določena oblika davčne oaze, ki je temeljila na zdraviliškem, zdravstvenem in umetniškem turizmu za bogate tuje goste, rezidente in mecene KonKoza. Vodil jo je knez π Džin Šing, ki se je izražal v πdžinšingovskem (izg. pi-džinšingovskem) idiolektu, prevladujoč »javni« medij v KonKozu pa je bil konkoški oddelek na X-u. Knezovo ime je v zaπsu (izg. za-pisu) namesto zloga pi vsebovalo matematični simbol π. Domačini v KonKozu so z veseljem oponašali πdžinšingovski (izg. pi-džinšingovski) idiolekt. Neizmerno jih je zapeljal, tako da se je večina z užitkom potoπla (izg. poto-pila) vanj. Na goli materialni ravni je bila razlika med πdžinšingovskim (izg. pi-džinšingovskim) idiolektom in slovenščino minimalna, skoraj nična: krajši premolk okoli zloga pi znotraj izgovorjave in nadomestitev zloga pi z matematičnim simbolom π v zaπsu (izg. za-pisu). Govoriti, misliti ali πsati (izg. pi-sati) v slovenščini znotraj KonKoza je neizbežno pomenilo, da se je to dogajalo z minimalnimi materialnimi razlikami, ki jih je vpeljal idiolekt. Obenem te minimalne materialne razlike povzročajo masivne učinke na pomenski ravni besed in sčasoma uvajajo konkoško logiko idiolekta, ki proizvaja bizarne asociacije in kombinacije iz razširjenih pomenov besed, ki bodisi vsebujejo minimalni premolk okoli zloga pi bodisi imajo simbol π v zaπsu (izg. za-pisu).
