Kdo nadzira vedenje družbe? Kakšna je orientacija družbe, če odstopi od zakonitosti?

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

1. knjiga: Politična osnova tretje svetovne teorije

KDO NADZIRA VEDENJE DRUŽBE?

Vprašanje je, kdo nadzira obnašanje družbe, da bi opozoril na spodrsljaje in odstopanja od zakonodaje. V resnični demokraciji ne obstaja pooblaščeni nadzor nad družbo s strani predstavniškega telesa. Samo družba lahko izvaja nadzor nad sabo. Vsako jemanje pravice s strani posameznika ali skupine za odgovornost nad zakonodajo je diktatura. Demokracija pomeni odgovornost celotnega društva in nadzornik je družba v celoti. To je demokracija. Kako jo torej vzpostaviti? Vsekakor skozi demokratične instrumente oblasti, ki izvirajo iz družbene samoorganiziranosti: narodne konference, narodne odbore, generalni narodni kongres, na katerem se srečujejo odbori narodnih konferenc, administrativni narodni odbori, sindikati, združenja in ostale strokovne organizacije. S tem je osnovan samonadzor društva nad njegovo zakonodajo.

KAKŠNA JE ORIENTACIJA DRUŽBE, ČE ODSTOPI OD ZAKONITOSTI?

Če je instrument oblasti diktatorski, kot to velja za današnje politične sisteme, potem budnost družbe nad odstopanjem od zakonitosti nima drugih sredstev razen nasilja, torej revolucije proti instrumentu oblasti. A tudi ko sta nasilje in revolucija odraz družbene volje, v njima ne sodeluje celotno društvo, temveč ju izvajajo tisti, ki imajo sposobnosti za iniciativo in drznost za izražanje volje naroda. Vendar gre za diktatorski pristop, ker ta revolucionarna iniciativa omogoča vzpostavitev instrumentov vlade, ki je predstavnik naroda. To pa pomeni, da je instrument oblasti še vedno diktatorski. Poleg tega so nasilje in nasilne spremembe nedemokratično delovanje. Vendar - to se dogaja zaradi obstajanja nedemokratičnega sistema pred tem. Družba, ki se vrti okoli te rezultante, je zaostala. Kakšna je torej rešitev?

Rešitev je v tem, da je narod instrument oblasti prek Osnovne narodne konference ter Splošne narodne konference in da se konča z vladno administracijo, da lahko na njeno mesto pridejo narodni odbori, Splošna narodna konferenca pa postane nacionalni kongres, na katerem se srečujejo osnovne narodne konference, administrativni narodni odbori, združenja, sindikati in ostale strokovne organizacije. Če v tem sistemu pride do odstopanja od družbene zakonodaje, se mora to popraviti z demokratično razpravo in ne z nasiljem. Tu ne pride v ozir postopek iskanja rešitev in nasilnih sprememb, temveč gre neizpodbitno za rešitev demokratične narave tega sistema, ker v takšnih primerih ni razdvojenih strani, ki bi ena drugo obtožile za odstopanja in tako za to nosile odgovornost ali bile kaznovane.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.