Zemlja, 3. del

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

2. knjiga: Ekonomske osnove tretje svetovne teorije

ZEMLJA (3/3)

Nova socialistična družba ni nič drugega kot dialektična posledica nepravičnih odnosov, ki prevladujejo v tem svetu. Taka družba je prišla do logičnih rešitev teh problemov z definiranjem privatne lastnine, s katero posameznik zgolj zadovoljuje lastne potrebe in pri tem ne izkorišča drugih, ter družbene lastnine, v kateri so delavci partnerji pri proizvodnji.

Nova socialistična družba ni nič drugega kot dialektična posledica nepravičnih odnosov, ki prevladujejo v tem svetu. Taka družba je prišla do logičnih rešitev teh problemov z definiranjem privatne lastnine, s katero posameznik zgolj zadovoljuje lastne potrebe in pri tem ne izkorišča drugih, ter družbene lastnine, v kateri so delavci partnerji pri proizvodnji. Socialistično lastništvo je nadomestilo zasebno lastništvo, ki temelji na proizvodnji plačanih delavcev, pri čemer slednji nimajo nobene pravice do tega, kar proizvedejo.

Kdor ima v lasti hišo, v kateri prebivaš, vozilo, ki ga uporabljaš, ali dohodek, od katerega živiš, ima nadzor nad tvojo svobodo oziroma nad delom tvoje svobode, le-ta pa je nedeljiva. Če hoče biti človek srečen, mora biti svoboden in v ta namen mora obvladovati svoje potrebe. Če kdo drug obvladuje tvoje potrebe, te s tem nadzira ali izkorišča. Na ta način te lahko zasužnji, pa čeprav zakonodaja to prepoveduje.

Osebne materialne potrebe, ki so za vsakega človeka nujne in osnovne, se začenjajo s hrano, bivališčem, obleko ter prevozom. Le-te morajo biti del njegovega zasebnega lastništva in kot take nedotakljive. Te dobrine prav tako ne morejo biti na izposojo. V tem primeru bi njihov dejanski lastnik, tudi če gre za družbo na splošno, lahko posegal v zasebno življenje drugega človeka, nadziral njegove potrebe, s tem pa gospodoval nad njegovo svobodo in ga prikrajšal za njegovo srečo. Lastnik dobrin lahko nekoga, ki si te dobrine od njega izposoja, dejansko postavi na cesto brez vsega. Lastnik avtomobila tako lahko nekoga pusti sredi ceste, ali če je lastnik hiše, nekoga brez strehe nad glavo.

Ironično je, da osnovne človekove potrebe nadzirajo nekakšni upravni zakoni ali drugi tovrstni ukrepi. V svojem temelju bi namreč morala družba te potrebe urejati na podlagi naravnega zakona.

Cilj socialistične družbe je človekova sreča, ki jo lahko doseže samo z njegovo materialno in duhovno osvoboditvijo. Uresničitev te svobode je odvisna od tega, v kakšnem obsegu ima človek v lasti svoje potrebe in kako je to njegovo lastništvo osebno in nedotakljivo. Nihče ne sme biti last nekoga drugega ali njegov plen. Zaradi zavesti o stalnih zunanjih vplivih na posameznikove osnovne potrebe družba živi v strahu, ki odvrača srečo in svobodo.

Razpad sodobne družbe, ki se bo iz skupnosti plačanih delavcev prelevila v skupnost enakovrednih partnerjev, je neizogibna posledica protislovij ekonomskih predpostavk, katere prevladujejo v današnjem svetu. Sindikalna grožnja kapitalistični ureditvi pomeni silo, ki je sposobna izvesti tovrstni prevrat.

Precej verjetno je, da se bo socialistična revolucija začela, ko si bodo delavci prilastili svoj delež pri proizvodnji. Zahteve stavkajočih delavcev ne bodo več višje plače, ampak delež pri proizvodnji. Vse to se bo prej ali slej začelo dogajati v skladu s smernicami Zelene knjige.

Zadnji korak na tej poti bo storjen, ko bosta v novi socialistični družbi odpravljena dobiček in denar. To se bo zgodilo skozi preoblikovanje družbe na produkcijski nivo, na katerem bodo zadovoljene vse materialne potrebe članov te družbe. Na tej končni stopnji bo dobiček izginil avtomatično, s tem pa tudi denar ne bo več potreben. Priznanje legitimnosti dobička je namreč priznanje izkoriščanja, samo toleriranje dobička pa onemogoča njegovo omejevanje. Poskusi omejevanja pomenijo zgolj nekakšne reforme, ki pa niso dovolj radikalne, da bi ustavile izkoriščanje človeka po človeku.

Končna rešitev je tako ukinitev dobička. Ker pa je dobiček gonilna sila ekonomske aktivnosti, odločitev o njegovi ukinitvi ne sme biti sprejeta nepripravljeno. Biti mora posledica razvoja socialistične produkcije, ki bo uspešna zgolj, če bo dosežena zadovoljitev materialnih potreb družbe. Prizadevanje za povečanje dobička bo konec koncev vodilo k njegovemu izginotju.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.