Igre s kartami za zbiranje so z začetkom v zgodnjih devetdesetih združile elemente, kot se, velecenjeno slušateljstvo, gotovo dobro spominjate, zbiranja kart, strateškega sestavljanja kupčkov in merjenja zloženih kompletov z nasprotniki. Fizično otipljive kvartopirščine, kakršna je začetnica žanra, Magic the Gathering, so hitro spodbudile virtualne izdaje in dosegle široke kroge digitalnih kvartačev. Če ošvrknemo sezname najbolj igranih video iger, bomo blizu prestola hitro zasledili večigralske kvartopirske naslove, kot sta Hearthstone in Yu-Gi-Oh! Duel Links!, ki naj bi se - po bogve kakšni metriki - ponašala z večdesetmilijonskim igralstvom. Izbrane elemente kvartopirščin so v zadnjem času posvojili tudi drugi žanri. V igrah Loop Hero in Ratropolis so mesto uporabniškega vmesnika za grajenje in nadgrajevanje objektov prevzele naključno dodeljene karte, ki v igro vnašajo prigodno nepredvidljivost. Zbirateljske igre s kartami v nekaterih večjih naslovih nastopajo tudi kot mini igre. Potezna kvartopirščina Gwent je pred samostojno izdajo ostarelemu lovcu na pošasti za oddih od reševanja sveta omogočala sprostitev v gostilnah v svetu Witcherja III. 

V današnjem Pritiskavcu se posvečamo potezni kvartopirščini z naslovom Inscryption, ki so jo letos razvili pri Daniel Mullins Games in izdali pri Devolver Digital. Za razliko od večigralskih predstavnikov žanra, kakršna sta prej omenjena Hearthstone in Yu-Gi-Oh, se Inscryption ponaša izključno z enoigralsko izkušnjo. Igričarski trg je sicer izredno nasičen. Tudi z igrami s kartami za zbiranje. Skoraj vsako leto nas večji razvijalci počastijo z novimi naslovi, ki se od preostalih prejkone razlikujejo zgolj po predrugačenih sličicah na kartah. Ob izdaji še enega kvartopirskega naslova je bilo nujno najti drugačno pot in izdelek ločiti od poplave klonov, v kateri lahko igralci izgubijo neomejene kotle ur. Pričujoči naslov tako spaja klasične elemente igranja kart za zbiranje s stalnim umiranjem žanra roguelike in gradniki namizne igre Temnice in zmaji, skupek igralnih mehanik pa postavi v temačno in srhljivo atmosfero. 

Prvoosebni igralni lik se po sili nepojasnjenih okoliščin znajde v vlogi ujetnika v gozdni kolibi, ki spominja na koče v nemških zgodbah za pobalinske otroke. Za preživetje mora, kakor tisti švedski križar smrt, v mrak zavitega ugrabitelja prekosíti v namizni igri. Inscryption je v osnovi zgrajen iz dvoslojnega igranja. Prva raven, ki sestoji iz elementov namizne igre Temnice in zmaji, kroji premikanje figure po kartografski simulaciji temačnega gozda. Nasproti sedeči ugrabitelj ima v igri vlogo mojstra temnice. Na obraz si nadeva zlovešče lesene maske in se vživlja v pojave, ki jih ujetnik srečuje med raziskovanjem razvejanih ter naključno tvorjenih gozdnih poti.

Ko se figurica v gozdu sreča s sovražnikom, nastopi druga raven igre. Sovražni mojster temnice brž povleče na plano igralni kupček in ujetnika pozove k spopadu. Strateško vihtenje kart poteka za mizo, na katero je karte moč polagati v štirih vrstah. Ujetnik in ugrabitelj na mizo izmenično polagata na kartah upodobljene živali, ki posedujejo različne borilne sposobnosti. Številni kvartopirski naslovi za priklic uporabljajo različne oblike neživih surovin. Hearthstone igralcu vsako izmeno ponudi določeno količino energije, ki jo porabi za priklic različno ovrednotenih kart. V pričujočem naslovu pa je manifestacija močnejših kartnih zveri mogoča zgolj z žrtvovanjem preostalih živali na polju, pri čemer osnovni in brezplačni gradnik predstavljajo dodeljene veverice. S priklicanimi živalmi je moč napasti nasprotnikove zveri ali samega mojstra temnice. Ko beštije ugrabitelju ali ujetniku zbijejo vse življenjske točke, se igra preseli v nadaljnje raziskovanje gozdička ali pogibel in na ponoven začetek.

Inscryption je ena redkih video iger s kartami za zbiranje, ki ustvari vzdušje pristnega kvartopirstva. Igre, kot sta Hearthstone in Eternal Card Game, karte razumeta kot sredstvo, skoraj nujno zlo, ki služi le priklicu pošasti. Iz igre skušata odstraniti vse neželene elemente kartanja in se približati izkušnji bojišča, na katerem kraljujejo s kartami priklicani nestvori. Za razliko od kvartopirščin, pri katerih je bojišče brez pojave kvartopirca razvidno z idealizirane ptičje perspektive, so pri Inscryption ritnice prvoosebnega kvartača združene s stolom za načeto leseno mizo. Nekaj resnično pristnega je v intimnem pogledu na nasprotnika, ki med uprizoritvijo bitke v tevtonburškem gozdu mežika ujetniku kot ostriga iz školjčnih polut.

Kar zadeva številčnost in raznolikost kart, Inscryption na prvi pogled sicer deluje nekoliko omejujoče. Ljubiteljem kanoničnih kvartopirščin, ki ob naboru tisočev kart strast najdejo zlasti v grajenju in preizkušanju hermetičnih deckov, igra morda ne bo vzbudila navdušenja. Pa vendar Inscryption ne gre povsem enačiti s preostalimi, primarno resda večigralskimi kvartopirščinami. Manjše število zveri, naključno zbranih med gozdnim raziskovanjem, je na posameznih mestih namreč moč preoblikovati z žrtvovanjem preostalih kart. Del lastnosti raztrgane karte se z ritualom tako obredno prenese na drugo izbranko. Z naključnim in sporadičnim strateškim žrtvovanjem ter grajenjem je v igro vendarle vnešena kompleksnost, ki ob roguelikovskem umiranju in ponovnem začenjanju od bridkega začetka ponuja edinstvenost vnovičnih prodorov v gozd. Poleg tega se igra v globljih fazah prodora prelevi in pridobi dimenzije, ki jih, da se izognemo kvarjenju izkušnje morebitnim igralcem, ne bomo izrekali v eter. Inscryption je tako ob naslovih, kot sta Ratropolis in Monster Train, s pristopom spajanja različnih igričarskih prvin uspelo, kakor Frankensteinu, pri življenju ohraniti žanr, ki se je že pred leti začel utapljati v mirujočih vodah preizkušenih igralnih mehanik.