23. 10. 2015 – 17.00

Vojska na domačem pragu, tretjič

Audio file

Izjava

Slišano je izjava poslanke Stranke modernega centra na 22. izredni seji Državnega zbora Simone Kustec Lipicer ob predstavitvi dopolnila zakona o obrambi. S sprejetjem dopolnitve je na predlog vlade državnemu zboru pravno omogočen prenos policijskih pooblastil na vojsko. Vojaki Slovenske vojske bodo tako imeli moč opozarjanja, dajanja napotkov, začasnega omejevanja gibanja oseb ter sodelovanja pri obladovanju skupin in množic. Kaj ti pojmi razen termina opozarjanja v praksi pomenijo, ostaja sicer znatno velika neznanka, saj so ti v dotičnemu zakonu ohlapno definirani in zato dovzetni za marsikatere interpretacije. Na vojsko pa bodo lahko preneseni z dvotretjinsko večino parlamenta ter ob ugotovitvi izrednih razmer, za kar je prav tako pristojen Državni zbor. Pooblastila, ki jih bo vojska lahko izvajala pod pogoji, predpisanih za policijo, bodo veljavna za obdobje do treh mesecev, Državni zbor pa bo imel po preteku tega obdobja možnost nadaljnjega podaljšanja.

Z ohlapno definicijo je bilo tako spremenjeno ter zamegljeno pravno ločevanje med vojaško in civilno sfero, ki je bil poglavitni kamen spotike ob ustanovitvi države Slovenije, kljub temu pa je bil zakon, kot smo slišali, pospremljen z besedo državnotvornost. O tem, da imajo poslanci tu v mislih specifično pojmovanje državnotvornosti, ki je proizvod birokratske rigidnosti, spregovori sociolog Gorazd Kovačič:

Izjava

Da je premik razmerja med civilno in vojaško sfero, ki ga zaznamuje dopolnitev zakona problematično interpretirati kot državnotvorno, meni tudi nekdanji član predsedstva Republike Slovenije Dušan Plut med leti 1990 in 1992, ki tega ne vidi kot:

Izjava

Sedaj dopolnjeni zakon o obrambi je po mnenju nekdanjega ustavnega pravnika Matevža Krivica sicer de facto že pred spremembo vseboval možnost povečevanja pristojnosti vojski. Vsekakor pa je bila v obstoječih pravnih okvirih možna logistična in administrativna podpora vojske na mejah. Obramboslovec Klemen Grošelj:

Izjava

Novi zakon o obrambi je sicer posledica počasnega organiziranja države in neodzivnosti vlade, ki je že spočetka imela skromno zastavitev sprejemanja kvot, a je v premešetanju civilne in vojaške sfere možno videti mehanizem, ki ima lahko dolgoročne posledice. Kovačič:

Izjava

Da je razširjanje in krepitev policijsko varnostnega koncepta države problematično, meni tudi raziskovalka na Mirovnem inštitutu Mojca Pajnik, ki se ji zdi:

Izjava

Sprejetje zakona je sicer v večini spremljal primankljaj kritičnega medijskega poročanja. Da je to simptom sprejemanja vladne definicije državnotvornosti, ki ga prevzemajo tudi medijske hiše, opozori filozof Boris Vezjak:

Izjava

Primeri ukrepov oziroma pravnih preureditev, kot smo jim bili priča v sredo, so številni, a kljub temu ne gre dojemati dosedanje zgodovine države idealistično, dopolnilo zakona pa kot napad na demokracijo. Da je Slovenijo prečil republikanski red ne pa demokracija, pojasni politolog Tonči Kuzmanić:

Izjava

Četudi je čez Državni zbor te dni završal govor o izrednih razmerah, pa je kljub temu to po mnenju Kuzmanića potrebno ločevati od govorjenja o varnosti:

Izjava

Kljub temu pa je po mnenju raziskovalca na ZRC SAZU Boštjana Nedoha mogoče na današnjo situacijo gledati tudi skozi spremembo v načinu delovanja mehanizma izrednega stanja. Moderno, ki je beležila oblastne mehanizme, kjer je posameznik bil v stanju nenehnega prehajanja iz ene institucije v drugo oziroma v situaciji nenehnega začenjanja, je zamenjalo stanje nikoli končanja.

Izjava

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez ni upošteval volje strankarskega kolega Mira Cerarja, zato zakon ni začel veljati dan po sprejetju, ampak v veljavo stopi 28. oktobra. S tem se omogoča zbiranje 2500 potrebnih podpisov za razpis pobude za zakonodajni referendum. Radio Študent na spletni strani protimilitarizaciji.wordpress.com poziva k zbiranju podpisov, na družabnem omrežju pa danes neimenovana skupina vabi k protestu zoper militarizaciji, ki se bo pričel ob 18ih na Kongresnem trgu.

Današnji Kultivator zaključujemo s prognozo Kuzmanića o tem, da ima lahko dotična situacija ob javnem angažmaju pozitivne posledice:

Izjava

 

 

Dodaj komentar

Komentiraj