Društvo cinikov predstavlja radijski strip Torba smrti pisatelja: 5. del

Po enem tednu od smrti aristokratke Develiš se je Opičjemu pizdunu zgodila tista 'huda stvar'. Delirij. Neki petek je ob desetih zvečer poklical iz postelje doktor Žižkovo, ki je bila nekajkrat pri njemu zaradi seans. Z zmedenih glasom ji je dejal, če lahko pride do njega za pol ure?

Vedela je, da je nekaj narobe. Vrata od stanovanja so bila odklenjena.

Vstopila je in spraševala: kje ste, Opičji pizdun? Iz spalnice se je slišalo: tukaj.

Bil je na postelji čisto pokrit, tudi glavo je imel pokrito. Rekel je: Ali se lahko oblečeni uležete poleg mene in me stisnete, kolikor močno morete!

Mislila si je, da gre verjetno za delirij. Govoril je: nemogoče je. Mislim, da bom umrl ponoči! Prekleto! Tako me je strah smrti v tem momentu. Vidim vijolične pikice in druge stvari ter piskanje v glavi. Kompulzivni eksistencializem. Popolnoma sem utesnjen v prostoru in ne vem, 'kam naj se dam'. Najrajši bi se zaletaval sem ter tja prostoru!