Konopljin plamen
Z dnevom mrtvih, v znamenju katerega je minil pretekli praznični vikend, smo dokončno zakorakali v obdobje, ki ga bodo med drugim zaznamovale tudi sveče. Če so sveče na grobovih na 1. novembra dan nekaj tradicionalno neobhodnega, pa je intimno, ambientalno ali kakršnokoli že prižiganje drobnega ognja in topljenje voska precej zasidrano tudi v zimsko predpraznično in praznično obdobje. Pri ustvarjanju prijetne atmosfere, ali pa če preprosto zatajijo vsa elektrificirana sredstva razsvetljave, nam lahko pomaga tudi konoplja kot eden možnih gradnikov voska, stenja in vsega ostalega, iz česar je sestavljena sveča.
Konoplja je neločljivo povezana z začetki sveče, saj je človek pri potrebi po razsvetljevanju okolice in iskanju primernih materialov v naravi, tako kot pri mnogih drugih stvareh, kaj hitro spoznal njene prednosti. Konoplja je bila tako ob senu in suhih lesenih trskah, namočenih v smoli ali loju, ena najbolj zaželenih sestavin te preproste predhodnice sveče. Vsestranska rastlina je svojo vlogo ohranila tudi pri voščenih svečah, ki so v uporabi še danes.
Vosek zagotovi daljše gorenje sveč, daje močnejši in čistejši plamen, poleg tega pa je pri topljenju precej bolj prijetnega vonja od denimo živalskih maščob ali smole. Medtem ko se je že od začetka iznajdbe voščenih sveč nekje v srednjem veku uporabljal recimo čebelji vosek, pa se je konoplja izkazala za uporabno predvsem pri drugem pomembnem delu sveče, stenju. Gre za trdo gorivo, podobno trdni vrvici, ki se nahaja v notranjem, sredinskem delu sveče. Preko kapilarnega delovanja stenj omogoča prenos energije stopljenega voska do plamena, ki nato enakomerno gori po celotni dolžini stenja oziroma sveče.
Vosek na naravni osnovi, predvsem čebelji, je bil zaradi dolgotrajnejšega pridobivanja drag in kot tak dolgo dosegljiv le za družbene elite. Zaradi tega so se v 19. stoletju in pozneje začeli pojavljati umetni materiali, ki so proizvodnjo sveč pocenili, s tem pa so sveče postale tudi dostopnejše za širše množice. Danes je večina voska parafinskega, saj je parafin iz nafte sorazmerno lahko in poceni pridobiti, hkrati pa mu je mogoče tudi priročno prilagajati tališče.
Ne glede na cenovne in manjše praktične prednosti sveč iz parafina v uporabi ostajajo tudi naravne sveče, hkrati pa se vse bolj odkrivajo njihove prednosti. Te so predvsem okoljske in zdravstvene, saj se naravni vosek od parafinskega razlikuje v tem, da ni rakotvoren in denimo ne povzroča saj. Poleg tradicionalnega čebeljega voska je vse bolj v uporabi tudi sojin, prideluje pa se že, resda predvsem v kozmetične namene, tudi vosek na osnovi konoplje. Ta vsemogočna rastlina pa svojo zgodovinsko vlogo ohranja tudi kot glavni gradnik stenja sveč.
Na žalost se še vedno ohranja razlika med svečami iz naravnih in umetnih materialov, ko gre za ceno in dostopnost. Toda tako kot izdelava parafinskih je tudi izdelava naravnih sveč ob predpostavki, da imamo na voljo vse potrebne sestavine: primeren vosek in stenj, dokaj enostavna in hitro reši problem plitvejšega žepa ali morebitnega manka volje po oprezanju za njimi. Za konec današnje Vsemogočne travice tako ponujamo krajši namig, kako v le nekaj korakih do sveče iz sojinega ali konopljinega voska in konopljinega stenja:
Prazno posodo napolnimo s sojinim ali, če želimo čisto konopljino svečo, konopljinim voskom. Ko se ta stopi, bi se moral volumen razpoloviti, zato posodo še enkrat napolnimo z voskom in vse skupaj ponovno stopimo. Medtem ko se vosek topi, v drugo posodo pričvrstimo konopljin stenj. To najlažje naredimo s katerim od okolju prijaznih lepil, tako da ga namažemo na spodnji del stenja, ki ga nato prilepimo na sredino dna posode.
Stenj v posodi oblijemo s stopljenim voskom, pri tem pa lahko za aromo dodamo tudi nekaj konopljinega olja. Vosek je treba dolivati počasi, prav tako tudi olje, vse skupaj pa ob tem dobro mešati, da sveča dobi pravo obliko, konopljino olje pa se enakomerno razporedi po celotnem vosku. Tik preden se vosek povsem ohladi in ponovno strdi, dokončno namestimo stenj. Pomembno je, da je ta točno v sredini strjujočega se voska, saj le na ta način vosek v celoti učinkuje, sveča pa doseže želeni plamen. Ko vosek ponovno docela zamenja agregatno stanje, je sveča končana, nas pa čaka le še njen prižig.
Rubriki pomaga rasti Konopljarna Hannah Biz.
Dodaj komentar
Komentiraj