O poletju, soncu in pivu, ki prihajajo z zaključkom letošnje sezone jutranjega programa, smo razpredali že v prejšnjem uvodniku, tokrat pa smo bili, vsaj kar zadeva pir, bolj konkretni. Kot se je za poslednjo oddajo v tej sezoni in prehod v ležerno počitniško obdobje spodobilo, smo ob koncu nazdravili s konopljinim pivom.

Pivo, s katerim so si dušo privezovali že v daljnem Starem Egiptu in Mezopotamiji, se je s konopljo srečalo že v davnini. Pred začetkom množične uporabe hmelja so za okus piva uporabljali mešanico različnih zelišč, imenovano grut, ki je osvežujočemu napitku ob tipičnem grenkem okusu dajala tudi aromo. Ob pelinu, rmanu, mletem bršljanu in drugih zeliščih, ki sestavljajo grut, se je kmalu pojavila konoplja, pivo, ki so ji ga dodali, pa se je, če gre verjeti zapisu enega od domačih ponudnikov konopljinega piva, imenovalo Kruut.

Toda prišlo je leto 1516 in z njim tako imenovana uredba o čistosti piva oziroma v originalu Reinheitsgebot, ki je zelišča in konopljo, vsaj kar zadeva osrednjo Evropo, izrinil iz te popularne nizkoalkoholne pijače. Uredbo, ki sestavine piva strogo omejuje na ječmen oziroma sladilo, hmelj in vodo, si je že slabih 30 let prej izmislil bavarski vojvoda Albert 4., njegova naslednika Viljem 4. in Ludvik 10. sta jo 23. aprila omenjenega leta potrdila, s tem pa je prišla v veljavo za celotno Sveto rimsko cesarstvo.

Čeprav naj bi strogo določilo o čistosti piva iz daljnega 16. stoletja veljalo tudi za države naslednice prvega rajha, stroge omejitve, kar zadeva sestavine piva, niso zdržale moderne dobe in njenega mnoštva izbire. K pivu se je začela vračati mešanica začimb grut, s počasnim pripoznavanjem konopolje v družbi pa se je k pivu začela vračati tudi ta. Slovenija pri tem ni izjema in že bežen postanek na spletu vas bo pripeljal do nekaj domačih ponudnikov bodisi uvoženih bodisi lastnih konopljinih piv.

Lastno konopljino pivo, imenovano Robbas Dreamer, varijo tudi v manjši pivovarni Robbas. O njegovih specifikah pa jedrnato predstavnik pivovarne Robert Jagodič.

izjava

Za pripravo oziroma varjenje konopljinega piva se lahko uporabljajo semena rastline, bodisi zdrobljena ali pa cela, najpogosteje pa pivovarji okus in aromo konoplje dosežejo s pomočjo ekstrakta oziroma olja tako imenovane industrijske konoplje. Sam postopek priprave je sicer, kot pojasnjuje naš sogovornik, identičen kot pri drugih pivih.  



izjava

Razlog za pozno ponovno uveljavitev konopljinega piva seveda ne tiči zgolj v omenjeni nemški pivski uredbi iz 16. stoletja, pač jo je moč pripisati predvsem splošni tabuizaciji in prohibiciji te rastline. Ta je posegala tudi na področje prehranske uporabe konoplje, ki je bilo, kot vemo, v Sloveniji povsem urejeno šele pred kratkim. Prehranska industrija, tudi pivovarska, je pred tem trepetala pred zdravstveno inšpekcijo, zdravstveno ministrstvo pa je prodajo konopljinega piva v Sloveniji že pred leti odsvetovalo tudi Pivovarni Laško, ki se je zato preusmerila na tuji trg. V pivovarni Robbas, kjer konopljino pivo proizvajajo dobro leto, težav niso imeli, Robert Jagodič pa kljub temu opaža, da pristojni o izdelkih iz konoplje precej neradi govorijo.

izjava

Tako, z odprtim konopljinim pirom smo kljub nespodobni uri tudi z Vsemogočno travico prilezli do konca letošnje sezone. Sledijo počitnice; verjamemo, da se boste med tem, ko trajajo, podobne osvežitve ob aromah najljubše gandže, seveda, poslužili tudi sami. Zato: na zdravje, lepo se imejte in na svidenje morda jeseni!