Zgornja Mežiška dolina
Zgornja Mežiška dolina se ob prometni in socialni zapostavljenosti spopada tudi z ekološkimi težavami. Posledice desetletij rudarjenja in umazane industrije so danes opazne v s težkimi kovinami in nevarnimi snovmi kontaminirani zemlji, ki jo skušajo sanirati na različne načine. Tudi s konopljo, sposobnost katere, da kopiči različne snovi, preizkušajo na degradiranih območjih.
Na petih lokacijah v Mežici in Črni na Koroškem so v teh dneh opravili žetev konoplje, s katero sodelavci z oddelka za agronomijo ljubljanske Biotehniške fakultete ponovno preverjajo učinkovitost rastline v primeru sanacije onesnaženih tal. Na izbor konoplje je, kot pojasnjuje sodelujoči pri projektu Marko Zupan, vplival njen fitoremediacijski potencial, ki smo ga v splošnem sicer predstavili že v eni od januarskih oddaj.
Predposkus v Zgornji Mežiški dolini je potekal na vrtni zemlji, kjer konoplja zaradi dolgotrajnosti postopka pri čiščenju tal za uporabnika sicer ni najbolj učinkovita, zadoščala pa bo za ocenitev fitoremediacijskega potenciala rastline. V načrtu pa so tudi nadaljnji poskusi.
Tla v Mežiški dolini so kontaminirana z različnimi težkimi kovinami in nevarnimi snovmi. Marko Zupan z Biotehniške fakultete izpostavlja svinec in kadmij, prisotnost katerega v prsti bi lahko, glede na njegove lastnosti, omejili s konopljo.
Težave z vsebnostjo svinca v prsti se na degradiranih območjih na Koroškem nameravajo lotiti z obratom za čiščenje onesnaženih tal, ki so ga zgradili v Dobji vasi. Čiščenje poteka s kemikalijo EDTA, kako, pa pojasnjuje Domen Leštan, strokovni sodelavec pri obratu za čiščenje, sicer pa prav tako predavatelj na Biotehniški fakulteti.
Že med gradnjo je obrat, ki je poleti pridobil okoljevarstveno dovoljenje, ne pa še tudi uporabnega, med lokalnim prebivalstvom naletel na neodobravanje in pomisleke o ekološki neoporečnosti. Leštan zagotavlja, da so ti neupravičeni.
Pri svincu, ki na Koroškem predstavlja poglaviten problem, se čiščenje tal s pomočjo rastlin oziroma fitoremediacija izkaže za neuspešno. V to se je Leštan prepričal v preteklosti, ko se je intenzivno ukvarjal tudi s fitoremediacijskim potencialom konoplje.
Če ni uspešna pri svincu, pa še ne pomeni, da je konoplja pri sanaciji tal povsem neuporabna. Raziskovalci z Biotehniške fakultete predvidevajo, kot zaključuje Marko Zupan, da bi se lahko izkazala za koristno predvsem za poljedelce.
Ko bodo znani rezultati preverjanja uporabnosti konoplje pri sanaciji tal na degradiranih območjih Zgornje Mežiške doline, bomo o njih seveda poročali.
Dodaj komentar
Komentiraj