Subwoofer drawings

Subwoofer drawings

Oddaja
21. 7. 2012 - 23.00

"...dedicated to the reproduction of low-pitched audio frequencies known as the "bass". The typical frequency range for a subwoofer is about 20–200 Hz for consumer products, below 100 Hz for professional live sound, and below 80 Hz in __________ approved systems..."

Nekaj tednov nazaj sem v Muzikalíji namigoval na tisto, čemur pravim trud s poslušanjem. Po tem ko sem kar nekaj časa porabil za prebiranje sicer še tako pomenljivega članka, pomenljivega vsaj v kolikor mi je uspelo posredovati namenjeno - izkrivljeno, ironično poanto.. No, po tem… Moram priznati, se mi je zataknilo. Obljubljal sem obračun, ampak zelo banalen se mi je zdel smisel razlage, zakaj je že zaradi muzike same, včasih pač dobro neki slutnji dobre muzike slediti tudi preko odpora.  Verjetno me je zavedel en sam stavek citiranega članka. Članek o katerem govorim je na voljo ob posnetkih dveh preteklih Muzikalíj naslovljenih Trud s poslušanjem. Torej, zavedel me je stavek, ki pravi, da je skrivnost poslušljive glasbe v muzikalnosti, muzičnosti – musicality, kajpak. Rečeno je bilo, da je bistvo muzikalnosti v harmoniji, v sekvencah akordov itd.. Preprosto me je ta zaznamek zavedel, zavedel me je v pre-poenostavljeno razumevanje muzikalnosti, vsaj v kontekstu tega specifičnega razmišljanja. Seveda sem si rekel, da trditev pač ne more biti resnična, saj sam vem, da lahko zvočni posnetek leta muh ali komad sestavljen iz neharmoničnega belega, rožnatega in rjavega šuma akomodira marsikakšen zmagoslaven estetski šus muzikalnosti. Vendar sem se uštel, po svoje… Saj je muzikalnost o kateri običajno govorim v Muzikalíji pač mnogo širši pojem kot kvantitativno naštevanje različnih zvočnosti, ki so se jih ljudje kdaj lotili izvajati kot glasbo. Tu gre v resnici za mnogo širše horizonte, ki jih glasba poraja skozi konkretna esetetska doživljanja muzikalnega. Preko izredno kompleksne socialne ter psihološke distribuiranosti svojih učinkov in lastnosti, skupku katerih “metafizično” pravim muzikalnost, lahko glasba nagovarja razsežnejše estetske in etične ravni človekovega ozaveščanja, kot je pač ozaveščenje tega, da nam ta in ta melodija položena skozi to in to harmonijo v tej in tej sekvenci pač zelo zelo ugaja. V kolikor je kaj na tem kar pravim, potem že samo konkretno – torej estetsko doživljanje neke muzike, ko je postavljeno v glavo človeka, ki živi neko družabno, vedoče, omreženo, raziskujoče in kreativno življenje, lahko nosi socialne, diskurzivne(…), torej – ja, upam si to izreči – etične implikacije. Zato je smiselno čim bolj pogosto tudi v poslušanje glasbe vložiti nekaj truda, podobno kot je to z dobrimi knjigami ali težkimi filmi, celo z delom na vrtu. To sem želel izreči, ker se mi zdi, da ljudje največkrat na splošno k poslušanju glasbe pristopajo drugače, celo tisti, katerih glasbeno življenje zelo cenim. Tako! Zato sploh Muzikalíja. Ker nimate težav s poslušanjem.

 

Plejlista:

SND – 10/16
MM / KM – Bust A Move
MM / KM – Lost In NPE2
Willits & Sakamoto – I Don't Want To Understand
Hauschka - Cube (Max Loderbauer & Ricardo Villalobos Remix)
Vladislav Delay - Kolari
MM / KM - Galagonmixdown
FAY - That's The Part
FAY – What's The Use

 

SND by Andrey Muratov
Les siestes électroniques

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

ce prav razumem: po tvojem se je vcasih treba prisiliti, da bi ti dolocena glasba bila vsec?

dino - hvala za komentar, ki ga v vsakem primeru želim jemat resno..

bom si vzel čas in odgovoril asap, sam zdele ne utegnem.. cel dan neprijetnih reči se dogaja.. asap

kaj pa glasba ki ti je všeč, ker je neprijetna, a hkrati daje občutek, da ima neko (nedualistično) sporočilo? recimo merzbow? john zorn?

mislim, da je termin, na katerem baziraš svoje razmišljanje - "poslušljiva" glasba - preveč subjektivne narave, oziroma je nestabilen. kaj definita poslušljivo glasbo? ali ne posameznikova zgodovina poslušanja?

mislim, da je potrebno razmisljanje tudi razdeliti na pre-fonografsko in fonografsko izkustvo glasbe. in za raziskovanje posameznega uporabiti bistveno drugacne postavke in metodologijo. trud s poslusanjem definitivno ne more biti obracun v treh oddajah :) osebno sem mnenja, da je trud za poslusanje glasbe v resnem konfliktu s pojmom muzikalicnosti, kot ga predstavljas.

pozdravljena oba,
še enkrat, sem res vesel the odzivov.. navdušen sem, veste koliko?:

v resnici nisem hotel biti provokativen, obračuaval sem v tem prispevku tudi sam s sabo, mislim da se vidi na nekaj mestih, nisem recimo ponosen na svojo neučinkovitost z vrtom in nisem bil ponosen na svojo nedoslednost v zvezi z obljubami razmislekov, ki sem jih napovedoval v oddajah.. moram si za ta vprašanja vzeti nekaj prostora tule..

najprej še ena stvar, za katero se bo gotovo mislilo da je pretirano apologetska, vendar res je da moj namen tu ni vzpostavljanje formalnih teoretskih zaznamkov ampak kot je tudi zapisano v prilepljenem konceptu ( http://www.radiostudent.si/glasba/muzikal%C3%ADja/koncept ), bolj predstavljat razmisleke osebne narave..

torej, najprej dino.. kar se tiče termina prisiliti, ki si ga uporabil v vprašanju, gotovo taka perspektiva popestri nadaljne implikacije zadeve, ki jo poskušam izreči.. vsekakor ne mislim da je trud v smislu kakršnega poskušam namigovati nujno stvar prebijanja svobode-od, torej siliti se v nekaj kar zavračam (zavračam z argumenti, po intuiciji, po navadah…).. no, lahko bi bilo tudi tako, vendar mislim da je to zelo odvisno od posameznikovega mindseta, lahko bi v različnih primerih uporabljal različne "sopomenke" trudu. verjetno nekdo, ki bi to zase vzel kot negativno prisilo - verjetno ta nekdo na nek način izbere ne biti naslovnik mojega pisanja.. želim govoriti nagovorno in ne normativno ter si ne predstavljam, da je smiselen naslovnik mojih abstrakcij lahko kar kdorkoli.. idealističen in zame lep pomen bi bil denimo trud kot skrb..

potem pa luka, ne? ob tvojem vprašanju se za moj občutek že malo preveč spuščam v zelo nemirne vode določene teorije, kjer se ne počutim dovolj samozavestnega za poglobljeno diskusijo, čeprav se zavedam da drezam.. kar lahko tu rečem je, da kljub mojemu zadržku pred nekaterimi teoretskimi polji, so to reči, ki  me kljub vsemu najbolj zanimajo in lahko imam o njih kaj povedati, čeravno nisem prepričan v faktično uporabnost povedanega (recimo znotraj neke resne filozofske diskusije). vseeno lahko z zadržkom napišem par reči.. najprej se mi zdi, da si vseeno nekoliko narobe razumel, saj sem tudi sam skrajno skeptičen do izraza "poslušljivo", ki sem ga bolj navajal v kontekstu uporabe v članku, ki sem ga citiral v dveh omenjenih predhodnih oddajah (do članka imam odklonilen odnos). vsekakor se strinjam s tvojim pomislekom glede preveč subjektivne narave, me pa uporaba tega pojma zanima še naprej, kot uporabna za premisleke "muzikalnosti", kot ta izraz uporabljam.. ne bi zaradi njegove nestabilnosti zavrgel njegove potencialne pomenljivosti. sicer pa se mi zdi, da je trditev, da poslušljivo glasbo definira posameznikova zgodovina poslušanja, tukaj kjer stoji sama, tudi vsaj najrahleje nestabilna. kolikor vem teorija tu ni ravno podala dokončnih odgovorov, če ne drugega vemo, da so to izredno kompleksni procesi.. bi pa v maniri tvojega vprašanja lahko nadalje vprašal recimo: kaj definira neprijetno glasbo? zakaj bi predpostavljal da je meni merzbow neprijeten? ker se izraža v izvornem nasilju hrupa? tukaj sam žal odstopam od debate, ker se ne počutim lagodno ob operiranju s takimi izrazi. Morda pa bi želel priti v studio kdaj povedati svojo perspektivo na izbrano temo kot gost muzikalije. res - z veseljem, vkolikor te zanima..

in najtejžje - še enkrat dino: ta z obračunavanjem je res debela na moji strani, čeprav sem to naslavljal bolj na omenjeni članek, kot na to, da nameravam obračunati in zaključiti s problemom v naslovu. ob tvoji zadnji trditvi bi rad slišal več, saj nisi navedel razlogov. Kot jaz razmišljam je trud s poslušanjem ena glavnih postavk mojega predstavljanja pojma muzikalnosti. V oddaji sem poskušal z abstrakcijo povedati zakaj.. Muzikalnost kot jo želim predstavljati gotovo ni izključno stvar nekih intuicij, golih čustvenih nagnenj itd. to kaj (in kako) mislim z muzikalnostjo je površno opisano v konceptu oddaje.. Mislim da tam moja odprta definicija ne izključuje akta truda s poslušanjem.. Ali dela na poslušanju, ali skrbi vložene v odnos do zvoka in glasbe.. Sicer pa ne vem natančno na kaj si ciljal, da izključuje možnost tega odnosa..Kar se tiče razločka pre-fonografskega in fonografskega, se ne morem drugega kot strinjati, da je izjemnega pomena, v kolikor misliš razloček poslušanja nasnete glasbe in "žive" glasbe. Ne verjamem pa da ta razloček nujno prehodi poanti, ki sem jo izrazil.. mislim, morda šele z izdelanim elementarnim odnosom do poslušanja lahko odkrivamo bistvene razlike med dvema. In povezave, in za slišano pogosto bistven odnos znotraj tega razločka. Čeprav verjetno prej misliš razloček ki cilja na neko poslušanje pred zgodovinskim pojavom fonograma. V tem primeru rečem, da me tu zanima poslušanje glasbe danes. Vezano na - sodobno. Nočem se navezovati na teoretsko debato pojava fonograma.. Vsaj ne v tem kontekstu. Ali misliš(ite) da se temu v nobenem kontekstu ob izjavljanju o poslušanju ne morem odpovedati?

en kiks, ki sem ga gotovo kriv je površna in naivna uporaba predvsem izraza estetsko, je pa to moj načelen namen in nanj sprejemam vse kritike in se vsaj dela njih gotovo tudi zavedam vnaprej, so pa to izrazi, ki se jih odločim (!) uporabiti, to asociativno svobodo si vsekakor v tem svetu lahko vzamem, če nisem eksplicitno teoretski ali navezovalen.. "konkretno etetsko" kot sem se izrazil je pač čuden konglomerat: recimo, da je to tisto kar mislim, če rečem, da lahko preko glasbe (inštrumentalne) povem ali razumem največ.. ne gre pač za neke "čiste" čutne zaznave.. ne vem točno za kaj gre.. nanaša se na življenskost.. ampak niti ni nauk.. morda se prej nagibam k odgovoru, da je to stvar etike, poudarjam etike - ne morale.. (sram me je zdele precej:/)

ziga, hvala za izcrpen odgovor. preden nadaljujem, moram poudariti, da s svojimi oddajami odpiras pomembno polje razprav, ki je na spletni strani radia ob odsotnosti foruma (in odsotnosti zanimanja zanj) vec kot potrebno. tudi moj komentar ni bil misljen kot provokacija, cetudi je bil njegov ociten namen odpreti perece in tezavno vprasanje Kaksna je povezava med trudom in poslusanjem glasbe.

muzikalnost je namrec - kakor sem ga uspel iz tvoje siroke definicije razumeti in preprican sem, da ga na neki ravni dojemava enako – kiberneticen proces, torej vzdrzljiv in (morda celo) samovzpostavljiv; s tvojimi besedami: intrinzicna skrb (za nekaj). muzikalnost se ob muzikalnem inputu torej vzpostavi sama in zato ne potrebuje zunanjega dela, tj. truda. omemba pre-fonografskega dojemanja glasbe je v tem oziru zelo pomembna, saj vecinoma izkljucuje trud. ker ce v kontekst postavljen zvok v realnem casu ni uspel vzpostaviti muzikalnosti pri poslusalcu, ni dobil priloznosti ponovitve ali celo nadaljnjega obstoja. trud pri poslusanju v fonografski dobi je tako izsiljena, prisiljena muzikalnost, imitacija pravega procesa: nepristna, pretenciozna in lazna. stranski proizvod tehnologije. trud se mi zdi relevanten zgolj pri ustvarjalcu samem, saj je imperativ in pogoj za materializacijo ideje muzikalnosti, ki jo ustvarjalec nosi v sebi. in je v direktni korelaciji z muzikalnostjo.

muzikalnost je sicer, kot je komentiral nova, posamezniku lasten proces, ki pa vsej svoji edinstvenosti navkljub se zmeraj nosi podobno gramatiko pri vseh ljudeh, sicer o njej sploh ne bi mogli razpravljati. muzikalnost brez truda s poslusanjem tako po mojem mnenju obrazlozi dejstvo, da smo pripravljeni poslusati neprijetno glasbo (vsak jo pojmuje glede na custva, ki jih vzbudi), a jo obenem globoko cenimo.

z drugimi besedami: vprasanje, zakaj zelenjava na vrtu raste, dejansko nima odgovora. kar se sprasujemo in kar lahko opisemo, obrazlozimo, je - kako raste. ampak to z zelenjavo samo niti nima zveze. ce je zemlja zdrava in pogoji ustrezni, rastlina namrec zraste sama - brez gnojila. sama od sebe zna zrasti po nekem nenavadnem nakljucju tudi v neugodni prsti. a ce se jo odlocimo vzgajati mnozicno v neprimerni prsti z obilo gnojila, bo kljub okusnemu sadezu globoko v nasi zavesti skelela vednost, da smo – vsaj malo – skusali ogoljufati naravo samo.

in enako je z dobro glasbo in glasbeno kritiko.

veselim se tvoje naslednje oddaje, ziga. keep up the good work. odlicna selekcija, btw.

lp dino

ko prebiram tvoje zanimivo razmišljanje ugotavljam, da gre v osnovi za nesporazume, ki so plod mojega površinskega izražanja. Element tega mojega izražanja je denimo uporaba nestabilnih izrazov in še eden je plitka širina. Še enkrat poudarjam, da je to premišljna odločitev.

Razumevanje in poznavanje muzikalnosti kot si orisal mi je gotovo blizu. V principu in faktih prepoznavam tudi implikacije, ki sledijo.. Nekoliko se oddaljujem ob tvoji uporabi izrazov, kot so laž, pristnost, pretencioznost, naravno.. Sicer pa so v tem kontekstu to tvoji izbrani izrazi in ne posegajo zares v omenjen nesporazum.

mislim da nesporazum med nama tu nastane, ker se nahajava na različnih točkah vstopa k problematiki muzikalnosti. sam ne mislim denimo, da se sploh dotikam momenta vzpostavitve dojemanja zvoka kot muzikalnega pri poslušalcu. in ko govorim o trudu ne govorim o trudu s prepoznavanjem ali konstrukcijo muzikalnosti na strani poslušalca, ampak govorim o trudu z določenimi procesi, ki se pri posamezniku naknadno vršijo okoli in skozi že vzpostavljene procese, ki bi jim grobo (in po svoje zavajajoče) lahko rekli dojemana ali doživljana zvočnost kot muzikalnost/muzikalna.. Kar pa zares pravim, je, da sta ti dve ravni v kompleksnem medsebojnem odnosu distribuiranosti, v igri tudi še s kako tretjo abstrakcijo. Muzikalnost je elementarno izmišljena in potencialno zavajajoča entiteta/proces. To vem preden se izraz odločim uporabljati. Ta akt bi lahko imeli za etičen akt in ta akt sodeluje v procesu "dojemanja kot muzikalnega", ki se dogaja v mojih možganih. Tako sam mislim... Vem pa da bi bila taka trditev predrzna...

verjetno bi najraje ostale pripombe kar prihranil za moment Muzikalíje... in nadaljnji razmislek..

rad bi le še rekel, da sem to slutil in zaznaval že prej, ampak spoštujem tvoj bolj analitičen pristop z eksplicitnim in pomenljivim poudarkom na metodologiji (verjeti ali ne, vprašanje po metodologiji je zame osebno najpomembneše vprašanje ukvarjanja z nečim in je na morda neprepoznaven način vedno prisotno v mojem pisanju), ta(k) pristop se mi zdi konstruktiven in navdihujoč.. tudi selekcijo.. in hvala končno

ps. sam v bistvu ne razumem pomembnosti in tukajšnje pomenljivosti tega kar poudarjata oba: tega, da obstaja neka muzikalnost, zaradi katere zmoremo poslušati "neprijetno" glasbo. tukaj se dejansko razpira gora vprašanj ampak ni mi čisto samoumevno, zakaj se to nujno nanaša na moje razmišljanje?

opomba samo.. vprašanje odnosa: poslušanje - dojemanje kot muzikalno (?)

'You don't have to call it music if that hurts you'- John Cage

hvala za debato.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.