Absu, Belphegor in Possessed

Absu, Belphegor in Possessed

Recenzija dogodka
9. 12. 2016 - 14.30

Kino Šiška, 7. 12. 2016

 

Metalci so bili letos očitno ravno prav poredni, da je parkelj v začetku decembra vsem podelil čudovita darila v obliki še zadnjih koncertov v letu 2016. Do konca nas tako od tujih imen čakajo še Saxon in Pro-Pain ter še kar nekaj koncertov domačih zasedb. A že dan po miklavžu je metalce parkelj obdaril s prav posebnim koncertom, ki se je zgodil v Kinu Šiška.

Govorimo seveda o trojni dozi zla, kot so ju utelesili trenutno izjemno popularni avstrijski death black metalci Belphegor, vedno popularni samooklicani "okultno mitološki metalci" Absu ter legendarni očetje death metala Possessed. Ti se podijo po Evropi in širijo evangelij rogatega gospodarja, pri tem pa jim pomagata še predskupini Cold Raven ter From Hell.

Preden pa se poglobimo v dogajanje, začnimo s podatkom, da bi koncert skorajda odpadel. Imenujte to božja intervencija ali uresničitev molitev kakšnih bogaboječih krščanskih ovčic, a bendom je na poti v Ljubljano zagodla počena guma. Celotna sanacija je trajala dobrih šest ur, tako da se je začetek dogodka zamaknil za dobro uro in pol. Namesto ob pol sedmih, je koncert štartal ob pol devetih, kar ne bi bilo nič moteče, če ne bi začetka pokvarili predskupini. Tako Cold Raven kot From Hell igrajo porazno glasbo, polno najbolj neizvirnih in recikliranih riffov, nekarizmatičnih vokalnih linij, tudi samo povezovanje programa je bilo na psu. Mogoče je Cold Raven reševala vsaj odrska ureditev, a tudi narobe obrnjeni križi in sveče ne morejo skriti dejstva, da igraš zanič glasbo. Vitriolni zapis ni nekakšna gonja proti manjšim bendom, kajti pisec te recenzije vztraja, da prav na malih bendih stoji prihodnost, a ne na takih. In to spet ne bi bilo tako moteče, če zaradi teh dveh bendov ne bi izgubili eno uro življenja, zaradi katere bi na koncu lahko gledali Absu več kot 35 minut. Namreč, pet bendov je ob vseh organizacijskih ureditvah težko spraviti v kalup petih ur in zato žrtvovanje špila neznanih mogoče ne bi bilo tako tragično. A kaj hočemo – časovnica je bila pač taka, da se je koncert krepko zavlekel, še posebej ker veliki bendi kljub vsej utečenosti in izkušenosti še vedno ne znajo izvesti odrskega postavljanja in line-checka, ki bi bil krajši od 30 minut.

Na srečo smo kaj hitro pozabili na obstoj prvih dveh bendov, ko so oder zasedli Possessed, bend, ki ga še danes vodi vokalist in idejni vodja Jeff Becerra, ob njem pa glasbo legendarne zasedbe poustvarjajo predvsem člani zasedb Sadistic Intent in Coffin Texts. Poznavalci ekstremne scene vedo, da Possessed veljajo za očete death metala, saj so na nek način s svojo isto imenovano pesmijo, torej Death Metal, poimenovali žanr kot tak, pa tudi zvočno in tematsko nekako res ustrezajo pionirjem na tem področju, čeprav bi se tukaj dalo debatirati o tem, ali si to titulo očetov death metala res zaslužijo Possessed – ali pa Slayer. No, ta dilema ni bila pomembna ob dejstvu, da na velikem odru Kina Šiška gledamo kultno zasedbo, ki nas je ob malce slabši formi – v primerjavi z njihovim nastopom leta 2013 na festivalu Metaldays – popeljala skozi set klasik z albumov Seven Churches ter Gates Of Horror in seveda z EP-ja Beyond The Gates, poleg tega pa smo dobili tudi nov komad s še nedokončanega albuma, ki bo izšel nekoč v prihodnosti. Brez skrbi – je še vedno zelo Possessed. Bend se je izkazal z mogoče malo pomanjkljivo komunikacijo, vendar je to nadomestil z distribucijo res divje glasbe. Odlično! Za njimi je bila predolga pavza, na oder pa so stopili avstrijski death blekkerji Belphegor.

Avstrijski kvartet je postregel z tako vizualno kot glasbeno dobrim nastopom, ki več kot očitno črpa iz poljskih Behemoth. Kadila, gas maske, velik banner v ozadju in seveda corpse paint ter zrežiran odrski nastop so Avstrijce prikazali v najboljši luči. Malce prehlajeno povezovanje programa vokalista/kitarista Helmutha ni pokvarilo vzdušja, ki so ga Avstrijci peklensko podkrepili predvsem z utečenimi hiti zdaj kultne klasike Lucifer Incestus ter s komadi zadnjih nekaj albumov, med katerimi prednjači aktualni Conjuring The Dead. Sčasoma pa je vseeno postalo moteče dejstvo, da bi Avstrijci lahko že prenehali svoj nastop in dali ameriškim Absu vsaj kakšnih 15 minut več, a to se ni zgodilo. Kar je logično, saj so Avstrijci poleg Possessed headlinerji turneje, a vseeno bi lahko bili dobri kolegi in se spomnili, da so igrali v Sloveniji že junija letos, ko so nam v Kranju postregli s skorajda identičnim šovom. Dobri kolegi bi namreč bili zasedbi Absu, ki bi tako igrala svojemu statusu dostojno daljši set, pa tudi mi bi razumeli, da je včasih treba žrtvovati svoj čas za druge, ob tem pa bi se tolažili, da smo njihovo pravo moč itak videli junija letos v Kranju.

Kljub utrujenosti obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije smo vsi čakali in dočakali, da oder zasedejo Proscriptor, Ezezu ter Vis Crom. Poznavalci ekstremnega metala veste, da gre za teksaško black metal zasedbo, ki močno črpa iz sumerske ter keltske mitologije, njeno besedilno izročilo pa je bogato s kompleksnimi simboli in temami, ki presegajo povprečno metalsko pisanje o Satanu, jedrski vojni, demonih in nošenju ledra ter pitju piva. Glasbeno pa Absu le niso tako kompleksni, a vendarle dovolj, da jih lahko označimo za bend, ki tako na platah kot v živo res presega meje žanra. In to se je videlo tudi v Kinu Šiška, ko so nam v skrajšanem časovnem setu postregli predvsem s kultnimi klasikami albumov Sun Of Tiphareth, Third Storm Of Cithraul ter Tara. Zvok žal ni bil najboljši, a jasno je, da je trio, z minimalnim odrskim kičem, več kot podkovan v svoji umetnosti. Vsak član je dal maksimalno vse od sebe, trio je zasedel oder suvereno in divje, pri tem pa se nihče ni šparal, še posebej ne bobnar in hkrati vokalist Proscriptor, ki je v živo videti kot Animal iz Muppet Showa, zveni pa kot z demonom obsedena Linda Blair v Exorcistu. A to so presegli s presenečenjem, ko je bobnarski stolček v drugem delu koncerta zasedel Gunslut in odlično izvajal kompleksne ritme, ki jih je z desetletji utrdil Proscriptor. Ta pa je medtem prevzel fokus publike, saj se je prelevil v vokalista, ki je po odrski pojavi – tako oblačilni kot gibalni – spominjal na – če citiram Črta iz Dirty Skunks – miks med Freddyjem Mercuryjem in Hoestom iz Taake. Šov je postal vrhunski, bend pa je skozi set brzel s peklensko hitrostjo. Navdušenje ljudi je ob pol dveh zjutraj Absu še enkrat prignalo na oder, hkrati pa nam pustilo ravno dovolj skomin, da se veselimo njihovega napovedanega nastopa na festivalu Metaldays naslednje leto v Tolminu.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness