Haiku Garden + Poslušanica 69

Haiku Garden + Poslušanica 69

Recenzija dogodka
14. 5. 2016 - 16.00

Gala hala, 12. 5. 2016

 

V četrtek je v Gala hali nastopila mlada domača štiričlanska zasedba Haiku Garden, ki je prav na dan koncerta pri založbi Kapa Records izdala svoj prvi EP Waver. »Novi Beatlesi«, kot jih občinstvo iz ne prav utemeljenih razlogov rado imenuje, žanrsko še najbolj sodijo v shoegaze in dreampop. Že več kot leto dni igrajo avtorske komade, ki nastajajo iz idej posameznih članov skupine, ki jih nato s skupnimi močmi dodelajo v sveže in inovativne pesmi, ki združujejo žanrske vplive post-punka, grungea in psihedelije.

Haiku Garden sestavljajo kitarist in vokalist Luka Flegar, basist in vokalist Matevž Bitenc, bobnar Anže Knez in Klemen Tehovnik s kitaro, sintetizatorjem in vokalom. K njihovi prepoznavnosti je v precejšnji meri pripomoglo sodelovanje na Klubskem maratonu Radia Študent.

Začetek koncerta je bil prvotno napovedan ob 21.00, vendar se je program malce spremenil in zasedba je pred nabito polno dvorano prikorakala šele ob 22.45. S pretežno črno-belimi vizualizacijami grafičnih vzorcev, ki so plesali za člani zasedbe in padali tudi na njihova telesa, ter z izmenjujočimi se modrimi in rdečimi reflektorji je bilo dobro poskrbljeno za vidno plat nastopa.

Skupina je začela z disonančnim uvodom, ki se je prelil v melodično skladbo s ščepcem romanticizma in z visokotonskimi inserti, ki so spekter zvokov še bolj nabili z emocijami. Morda je vredno omeniti nekoliko slabše ozvočenje vokalov. Glasovi, ki čez na trenutke noisersko zvenečo instrumentalno podlago napletajo blago tančico tople melanholije, njihovo glasbo zaokrožijo v prav to, kar dejansko je. Tokrat pa so bili zaradi tehničnih pomanjkljivosti slabše razločni.

Z lepo mešanico melanholije, žaganja in melodike so Haiku Garden poslušalce odnesli v zamaknjeno stanje ter jih nagovorili k plesu. Velika prednost zasedbe je, da kar trije od štirih članov tudi pojejo, zato njihov slog nikdar ni monoton, vokali se namreč prepletajo in izmenjujejo iz komada v komad, poleg tega pa tudi z instrumentalnega vidika skrbijo za stalne poživljajoče dodatke. Pohvaliti je treba tudi njihova besedila. Ta so v angleškem jeziku ter globoko emocionalna in osebnoizpovedna, napisana v takem slogu, da se lahko zbran poslušalec brez večjega napora poistoveti s slišanim, kar seveda zelo pripomore k intenzivnosti doživetja njihove glasbe.

Po prvih dveh komadih so oder zatemnili, na platno pa so padle projekcije podob vesolja. V mračnem, disonančnem vzdušju je skupina pozdravila svoje občinstvo ter nadaljevala z divjimi kitarskimi riffi in hitrim ritmom bobnanja. Haiku Garden na odru niso statični, radi se zazibajo v valovih lastnih melodij, kar krepi njihovo pristnost, opazimo pa lahko tudi dobro usklajenost članov zasedbe. Teatralni prehodi in vizualne animacije, ki so spominjale na fragmentiranje delcev, tunele, portale ter mikroskopske podobe snovi, so molekule zraka v prostoru preoblikovali v pravi vrt poetike. Razstavljanje slike do minimalnih delcev je sovpadalo z vtisom grenkega odzvena razbitja poslušalčeve zavesti na fragmente.

Koncertu so dodali novo dimenzijo s sprva tihim instrumentalnim komadom Roundelay, v katerega so kaj hitro vskočili močnejši kitarski riffi in energična ritem sekcija, katere zvoki so se lepo prelivali s počasnejšimi in bolj zasanjanimi deli skladbe, ki jo je zaključil divji bobnarski vložek. Iskreni vokali z mirnimi kitarskimi riffi, ki so se jim kmalu pridružili dodatna kitara, krepki bobni in bas, so nadaljevanje ojačali in zaokrožili v pravo nostalgično neopsihadelično rokersko balado. Bend je na polno udaril s sekvencami ljubezni in bolečine. Z izmenjavanjem sladko-grenkih instrumentalnih delov in vokalnih vpadov, v katerih je imelo tudi igranje instrumentov krepkejši, udaren in samosvoj zvok, je Haiku Garden poslušalce odnesel na luno, ki se je kazala na filmskem platnu za skupino.

Koncertu je sledil bučen aplavz in zahteve občinstva za dodatek, a bend je bil v svoji odločitvi, da zaključi z nastopom, jasen. Oder sta po njihovem odhodu zavzela Bajc, producent na dogodku predstavljenega EP-ja Haiku Garden, in Čunfa, ki se ravno pripravlja na samostojno izdajo pri založbi Beton. Z DJ izbori sta razživeti publiki zabavo podaljšala še pozno v noč. Celoten dogodek tokratnih Domorodnih četrtkov je bil prav posebna glasbena izkušnja, ki je poslušalce na subtilen način premaknila in začarala. Haiku Garden, ljubljanski shoegazerski »četverec za poroke«, se je poslovil z zahvalo in nam sporočil, da je njihov novi EP Waver že na voljo. 

 

Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness