KOORDINATE ZVOKA

KOORDINATE ZVOKA

Recenzija dogodka
3. 6. 2016 - 14.30

Pritličje, 1. 6. 2016

 

Ime Žiga Murko se na slovenski glasbeni sceni pojavlja že vrsto let, pa vendarle omemba tega pozavnista, komponista in producenta nikoli ni bila tako pogosta kot v zadnjem obdobju. Po dolgoletnem preigravanju ali zgolj gostovanju v jazz zasedbah, kot so Next, Žiga Murko 13, European Jazz Orkestra in Kombo Zlatka Kaučiča, se je Murko v zadnjih letih odločil za predvsem samostojno glasbeno produkcijo in se vrgel v elektronske ter hip-hop vode. Njegova neumornost se kaže z dolgo vrsto izdaj in pogostimi nastopi, na katerih je s svojimi seti pretresel in razplesal že dobršen del ljubljanskih klubov, nikakor pa ni tujec občinstvu tudi večjih mest v tujini, med drugim njemu ljubega in ustvarjalno navdihujočega New Yorka.

Ta dualizem jazza na eni strani ter elektronike in hip-hopa na drugi pa v grobem skuša združevati tudi v okviru še vedno nove eksperimentalne platforme Koordinate zvoka, s poudarkom na elektroniki, novih zmožnostih digitalnih tehnologij in improvizirani komunikaciji raznolikih glasbenikov v živo na koncertnem odru. V primerjavi s prvimi Koordinatami zvoka v aprilu, ko je bila ekipa dvakrat večja in bolj jazzersko obarvana, se je Murko tokrat obdal s tremi bolj elektronsko usmerjenimi glasbeniki. Na odru se mu je pridružila precej heterogena skupina kolegov: elektronski glasbenik in vodja založbe Kamizdat Luka Prinčič, raper, aktivist in kolumnist N'toko ter bobnar in tolkalist, radijec ter spodbujevalec impro scene Jaka Berger – Brgs. Sicer opremljeni vsak s svojimi elektronskimi inštrumenti so vsak zase izstopali predvsem z dodatnimi zvočili, Murko s svojo nepogrešljivo pozavno, N'toko s predelano kitaro, Prinčič z dodatnim računalnikom in Berger z izbranim setom bobnov.

Že kombinacija samih glasbenikov je napovedovala na potencialno zelo kvaliteten koncert, po postavitvi začetne zvočne kulise piskov, šumov, ambientalne podlage in preigravanju bobnov pa je postalo jasno tudi, da se bo večer stilsko gibal predvsem okoli neverjetnih vesoljskih psihedeličnih zvočnih pokrajin, znotraj katerih se bodo izmenjevali ritmično vse hitrejši vzleti in umirjenejši pristanki. Za ta valovanja je bil v prvi vrsti zaslužen Berger, ki se je večino časa držal bobnov in se iz bolj subtilnih free-jazzerskih prijemov na momente prelevil v pravo ritem mašino v stilu svojih dubovskih neaktivnih, a nepozabnih Sportbilly krši embargo ali N'tokovih Moveknowledgement. Seveda to ne preseneča ob zvočnem raziskovalcu Bergerjevega kova, katerega ime smo lahko ali pa še lahko zasledimo v zasedbah, kot so Virtaranta Okuda Berger trio, The B.Bees, Ludovik Material, Borghesia in mnogih drugih.

Če je bila Bergerjeva vloga v glasbeni komunikaciji bolj izrazita in jasna, pa je bilo težje razbrati, kdo proizvaja katero od elektronskih komponent zvočnosti. Vendar če je oko dobro sledilo šestim prstom ob pritiskanju in obračanju gumbov, bi si upali reči, da je Prinčič, ta zvočni oblikovalec, intermedijski umetnik ter član postapokaliptične elektronske zasedbe Wanda & Nova deviator, skrbel za pretežno neprekinjene ambientalne podlage in šumeče glasbene zavese. Murko se je seveda držal predvsem znotraj zanj trenutno najbolj aktualnih hip-hoperskih vložkov in dj-jevskih glitchev, poprijel pa je tudi za svoj primarni inštrument pozavno, katere zvok je bogatil dolg razkošen reverb.

Verjetno najbolj atraktivna pojava je bil N'toko. Trenutno gotovo najbolj bode v oči njegova aktualna elektronska priprava za solo koncerte, ki spominja na del opreme kakšnega vesoljskega plovila in je zmožna proizvajati prav take zvoke. Z močno naefektiranim in posledično nerazločnim vokalnim vložkom je dodatno spominjal na odštevanje ob vzletu na pot iskanja novih zvočnih koordinat. Ko smo poslušalci (in po izrazih na obrazu tudi večina glasbenikov) mislili, da se koncert bliža koncu, pa je vzel v roke še predelano kitaro s svojevrstnim cvilečim zvokom in napovedal poslednji vzlet. Med končnim nojzanjem je bilo opaziti gesto z roko s strani skrbnega koordinatorja dogodka Žige Murka, ki je napovedala čas za poslednji pristanek, katerega video dokument si najbolj radovedni lahko ogledate na Facebook strani Pritličja. Bogat aplavz je bil izraz hvaležnosti publike za čudovito zvočno izkušnjo, ki smo je bili deležni v premajhni dvorani na Mestnem trgu 2.

Koordinate zvoka so se tokrat izkazale kot dober vezni člen med zelo raznolikimi glasbeniki, ki se poleg tega, da so dobri muzičarji, vsi ukvarjajo tudi s svojevrstnim aktivizmom bodisi v smeri odpiranja prostorov za njim ljube muzike bodisi konkretnega aktivizma v glasbenem udejstvovanju in širše. Murko to počne z odpiranjem novih prostorov v smereh elektronske beats scene, Prinčič z alternativnim založništvom in poglobljeno open source etiko, Berger s scenskimi iniciativami ter spodbujanjem radikalne robne improvizacije in N'toko s svojim politično-zavednim hip-hopom ali drugo javno besedo. V tem primeru se je raznolika ekipa lepo zlila tudi s samim koncertnim prostorom Pritličja, ki spodbuja heterogenost in deluje aktivistično. Misel pa tam žal ne more niti mimo sosednje rezidence ljubljanskega šerifa, ki se v naslednjih štirinajstih dneh namenja rušiti del ravno tako aktivistične in alternativni glasbi prijazne Tovarne Rog, kjer so nekateri muzičarji tokratnih Koordinat zvoka že večkrat igrali in katere zaprtje bi pomenilo nenadomestljivo izgubo. Pa vendarle je dogodek v Pritličju, ki bi si ga z lahkoto predstavljali tudi v kakšnem od prostorov kompleksa Rog, za dobro uro popolnoma izoliral misli od Zokija in podkupil ušesa s hudo dobrim glasbenim eksperimentom. 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness