Sleaford Mods

Sleaford Mods

Recenzija dogodka
3. 5. 2015 - 14.00

Rockhouse, Salzburg, 29. 4. 2015

Informacija glasi, da so skupinske karte za vlak ugodne, dodatna pa za tiste, ki so naklonjeni k amfori, da so glajzi čez mejo tako zrihtani, da se vino v plastičnih lončkih niti ne premika, kaj šele poliva.

V mestu, kot je Salzburg, je zrak za underground težek, saj vsako alternativno izpostavljanje prej ali slej zadušijo trume turističnih kokoši, ki prebivalcem, vajenim življenja na visoki nogi, nesejo zlata jajca, medtem ko se klanjajo maestru. Mozarta zato tisti, ki bi želeli malo miru in drugačnosti v življenju, ne marajo. Sredin večer je bil idealna priložnost, da se od blišča mocartinskih večerij, ki jih prirejajo na slovitem gradu, odmaknejo. Na sporedu je bil fokin', fokin' ... Modz-art!!! Jolly fuckerja, Jason Williamson in Andrew Fearn, bolj, pa ne zadosti bolj, znana kot Sleaford Mods, sta se na turneji ustavila v Rockhousu, natančneje v njegovem manjšem tunelu, v baru, saj je bilo ob bornem tempu prodaje vstopnic kmalu jasno, da večji tunel, ki sprejme kakšnih 300 plus glav ne bo primerno prizorišče. Poleg šestglavega slovenskega zmaja in prav toliko glave jurišne skupine iz Münchna, so bili ostali tam bolj iz firbca, tako da ne pretiravamo, če zaokrožimo obisk na 50 osebkov, kar je nekaj takega, kot jih v eni minuti vstopi v Mozartovo hišo. A pustimo zdaj Amadeusa pri miru. Dejstvo je, da Sleaford Mods nikoli več ne bosta imela manjšega občinstva, saj se trenutno nahajata na trampolinu The Prodigy feat. Sleaford Mods – Ibiza, ki jima je močno povečal število ogledov na spletišču, zavoljo česar se je v bodoče bati večjega občinstva, večjih dvoran in izostanek pristne kohezije med modeloma in publiko na tako visokem nivoju. Telepatija se je vršila že pred koncertom s “hang the DJ”, ki je letel na domačega sukača plošč, Andrew pa je na oder uletel s t-shirtom The Smiths.

“Das ist genial”, je bil največkrat slišan stavek. S pojavo teh dveh modelov je punk spet smiseln in dokončno ni mrtev! Sleaford Mods sta s postpank bas linijami, plesočim elektro ritmom in raperskim podajanjem besedil … kaj besedil, novel!,  punk po duši in srcu. Iztresena jeza proizvede več energije, kot vse avstrijske hidroelektrarne. Jason je na koncertu res hard working man, ki ščije kri na mikrofonu, Andrew pa lagodno živi na račun minulega dela, ko je posnel vse zvoke. Na stejdžu postavi laptop na mizo, ki jo sestavljajo tri pirovske gajbe in na začetku vsakega komada stisne play. Medtem ko Jasonu od kričanja in naprezanja pokajo vratne žile, znoj pa leti po stejdžu in ko med energičnim petjem popljuva prvo vrsto odobravajočih, si Andrew odpre pivo, z eno roko v žepu ležerno bezovsko poplesuje, nazdravlja s prvimi vrstami, jih slika z mobitelom - nemara kakšno fotko direktno objavi na spletišču? – in fehta za faracajk, s katerim bo odprl novo flašo. Čisti strip! Šov traja prej slabo, kot dolgo uro, saj je potrebno v zakup vzeti intenzivnost Jasonovega razdajanja, ki se v verzih oziroma zgodbah dopolnjuje z drugim velikim punk piscem Johnom Cooperjem Clarkom. Nepoznavalec angleškega jezika bi morda pomislil, da je vir inspiracije Sleaford Mods tudi filozof Kant, a Immanuel nima te sreče, saj je cunt poleg wankerjev, sluts in neštetih fuckov najpogostejša beseda v slengovskem predavanju o sceni delavskega razreda, ki bi moralo biti kar obvezno za študente anglistike. “Fuck off!” vsemu -  “When I said I didn't like it, (oh shit) that's because I really don't".

Polovica komadov je bila z zadnjih dveh plošč Austerity Dogs in Divide And Exit, setlista pa je prečesala vso njuno diskografijo, od najstarejšega Jobseekerja, preko jeznega Fizzy in anti-McDonaldsovega McFlurryja, klasike Tiswas, do že za vse tviteraše ponarodelega Tweet Tweet Tweet. Slišati je bilo še dva nova komada, žal pa so izostali recimo lajavi Corgie, Urine Mate, Liveable Shit …, a odličnega materiala imata Sleaford Mods za tri ure nikoli dolgočasnega transa.  

Postpunk-hop minimalizem v rjavih čevljih in plavih štumfih z vonjem po pubu, ki ne potrebuje šleperjev opreme, ampak le v majhen kovček zložena laptop in mikrofon, je ena najbolj unikatnih zadev, ki se je zgodila v zadnjih desetletjih!

Avtorji: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Zgleda da je več proletarske muzike nego proletera, hehe

SM i like

Svaka čast za recenzijo (in obisk)

hvala, proleteru...

+ + + video video video +++ video video video +++

nazorno in zabavno - kot vedno!
drugač pa - a misl gdo že končno prpelat to sm?!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness