Umek

Recenzija dogodka
10. 2. 2013 - 16.00

Ambasada Gavioli, 8. 2. 2013

 

Približno 14 let mineva od tistega dogodka, ko sem se z druščino sredi nekega metelkovskega večera odpravil v avto poslušat glasbo. Žagale so kitare, lasje so plapolali v zraku, v soju uličnih svetilk pa so se svetili našitki, kot so Testament, Overkill, Morbid Angel, Sepultura in podobni. Le s težavo smo pristali na idejo nekega prijatelja, ki smo ga takrat klicali “Dvoživka”, da nam pokaže nov komad DJ Umeka. Napol iz usmiljenja in napol iz radovednosti sem mu ustregel in s tem sem nevede sklenil doživljenjski pakt z elektronskimi “beati”. Racio se je seveda z vsemi štirimi otepal te “primitivne” glasbe, srce pa kakopak ni imelo orožja proti sinergični kombinaciji najbrutalnejšega “kicka” leta 99 in futurističnim vrtalkam iz onostranstva. Techno kompozicija par excellence z naslovom Lanicor me je prepričala, da odidem v izolsko Ambasado Gavioli in preverim, kako se zabava mladina, ki je sam nikoli nisem mogel razmeti. Odpravil pa sem se seveda z namenom, da bi kasneje lahko argumentirano kritiziral početje teh “primitivnih” rejvarjev. Sredi prve izkušnje Ambasade Gavioli pa je bila stvar seveda jasna – tudi sam sem postal dvoživka. Občutek, ko se človek osvobodi dušečih spon sebi bližje ideologije in ko se v divjem plesu stopi v akord duše in telesa, je nepopisno osvobajajoč. In ker vem, da je podobnih zgodb, kot je pravkar povedana, malo morje, lahko za konec uvoda povem tisto, kar bi moral že na začetku - pretekli petek smo odšli v zibelko slovenske rejv kulture, da bi preverili, če najpomembnejši slovenski glasbenik vseh časov še zna miksat tako kot v “dobrih starih časih”.

Prva stvar, ki sem se je veselil, je bil havba parti na parkirišču Ambasade Gavioli - to je bil vedno neobhodni del izolskih techno veselic. Mini instant mesteca, ki se vzpostavijo v takih okoliščinah, so mi bila vedno fascinantna. Izmenjava dobrin, spoznavanje ljudi in debate z neznanci z razponom od težkih življenjskih pa vse do trača in glasbe imajo tisto sociološko noto, ki se za stenami kluba izgubi v črvinah techno muzike. Na parkirišče pa tokrat žal ni bilo moč priti z avtom sploh – le z vstopnico, peš in nato takoj v naslednjo vrsto. Če je to poteza, ki se jo še da nekako razumeti, pa mi je bila v totalni misterij zavita logistika okoli kadilnice. Čim si skozi stranski izhod kluba stopil ven, nisi mogel več nazaj. Treba je bilo iti vse naokoli do glavnega vhoda – seveda ves prešvican in v jebenem mrazu. “Software-u” na dveh nogah, imenovanemu varnostna služba, pa se seveda ne da dopovedati, da bi nekako rad samo brez nepotrebne hoje po mrazu prišel nazaj na plesišče. In to je bil za moje pojme edini resnejši problem petkovega večera. Ni mi jasno, zakaj se mora Kafkina Amerika ponavljati na vsakem večjem partiju. Zakaj moramo obiskovalci brez pojasnil početi debilne reči in zakaj tvegamo odstranitev s prireditve, v kolikor hočemo razlago? Povprečen človek skupaj s karto na taki prireditvi pusti 10 do 20 procentov svoje mesečne plače, in v kolikor ni neka empatija dovoljšen argument za večjo razumskost in prijaznost osebja, ne bi bilo odveč, da se upoštevajo vsaj ekonomski faktorji.

Kot prvi je zvočnike in pa predvsem publiko ogrel verjetno najstarejši domač techno DJ, Veztax. V slogu DJ Sputnika, nekdanjega rezidenta Ambasade Gavioli, ki je vedno vrtel prvi, je lepo pripravil teren s počasnim stopnjevanjem od tech-house-a do trših ritmov. Set je bil jako, jako plesen, sestavljen pretežno iz ne-hitičev, vmes pa je na trenutke že rajcal z Umekovima mega hitoma Lanicor in Gatex. Slednji je mimogrede fenomen in hkrati eksperiment techno sveta, saj je postal svetovni techno hit v pravem pomenu besede kljub temu, da mu manjkata dve esencialni techno sestavini - kick oz. bas boben ter pripadajoči offbeat hi-hat. Tekom Veztaxovega nastopa se je izolski klub dodobra napolnil, pogled na zadovoljno norijo, ki je neustavljivo poplesavala po dobesedno vsakem kotičku prostora, pa je bil prav neverjeten. Ko se je na odru pojavil Umek, je glasno dretje publike prej spominjalo na koncert, kot pa na parti.

Umekov set je bil izredno eklektičen. Časovni razpon komadov je bil verjetno kakih 10 let, po zvoku najnovejše komade pa bi uvrstil nekje okoli leta 2002. Iz zvočnikov je torej butalo vse od izredno starih komadov pa do novejših, bolj “nafunkiranih” muvačin, ki se gibljejo že v polju tech-housea. Funky je bil tudi način miksanja, poln hitrih preskokov in raznih “tremoliranj”, kar je za Umeka pravzaprav značilno že od samega začetka. Set je bil tudi izredno pozitivno naravnan, kar se je zrcalilo v nasmehih več kot zadovoljnih plesalcev. Kljub temu, da je bil miks sestavljen iz večinoma samih hitičev, ni izpadel kot neka brezvezna hitič “playlista”, saj je imel zgodbo in vseskozi nek element presenečenja. In pravzaprav narediti tako fluiden set iz tako karakternih komadov še zdaleč ni lahka naloga. Na trenutke smo zablodili tudi v malo bolj zajebane techno močvare, a sama dinamika seta ni dopuščala, da bi se tam zadrževali predolgo. Ta naloga je bila prepuščena Bizzyju, ki je razpalil plesišče kot zadnji DJ večera.

Umekov set je bil skratka idealen za to žurka vzdušje in tudi zmiksan je bil na način, ki ga zahteva stara techno glasba. To pa je predvsem brez nekih pretiranih jajcanj z efekti na prehodih. Plat nismo pogrešali, saj je Umek vrtel z računalnika prav tako kot nekoč z vinilov, le seveda bolj popolno. To pa mu je verjetno dopuščalo tudi več interakcije s publiko, ki pa je na tovrstnih techno veselicah izredno pomembna. Vzdušje je bilo namreč dobesedno koncertno, saj se je cela dvorana drla v en glas, ko so se menjali nostalgični komadi. Maškar ni bilo, MC Flasherja prav tako ne, tako da lahko zaključim, da je šlo za izredno smiselno reciklažo starih dobrih časov, ki se seveda ne trudi prekopirati neke preteklosti v sedanjost, ampak vzame esenco preteklega in jo vpne v časovno-prostorsko mrežo tukaj in zdaj. Prav zato se nisem na partiju počutil kot nek star prdec, ampak sem na plesišču neizmerno užival prav vsako sekundo.

Da, žurka je dejansko uspela nad vsemi pričakovanji in folku so popustili ventili. To pa se je kazalo tudi na način, da so ljudje scali po dobesedno celem skretu. Vsaka stena in luknja v steni je postala pisoar. In meni osebno bi bilo mnogo bolj smiselno, če bi se varnostniki ukvarjali s tovrstnimi problemi, kot pa s poprej omenjenimi. Seveda pa bi o takih rečeh lahko razmišljal tudi organizator in ob kadilnici postavil kak “dixi” ali deset.

 

Avtorji: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Pa ne da je RŠ začel Umeka recenzirat? Vsaj 15 let prepozno

Pred 15 leti ga je tut :)

upam, da se 15 letno kolobarjenje obdrži

p.s. morda gre le priznati, da so oldisi odvrgli vso kamuflažo in gre za iskreno biznisiranje na plečih dopaminskih memorij, 30e za instant fotra + sharkastique trio (samo line-up bi se lahko razvil v lastno recenzijo) v AG, ko je slednji dogodek razprodan, pa se v prodajo vrže še karte za 25e za dogodek v ljubljanskem skladišču dan prej (+ paket ginsu nožev).

Glede varnostnikov imam jaz popolnoma drugačno mnenje. Ravno v soboto po partyju sva se s kolegom pogovarjala kako so varnostniki večinoma fajn v AG. Imajo pravila, jebat ga, ne more bit anarhija ampak drugače so ok. Meni se zdi čisto kul da je bil narejen "obhod" za vracanje iz kadilnega prostora. Na začetku je se je še dalo notri skozi ista vrata ampak pri 2700 folka al kolkr ga je pač blo, je to pač pre majhen pretok. Ljudje skozi not in vn in nastane štala. Se je dogajalo da sem satal 2 metra pred vrati za na "teraso" in čakal tam 5 minut ko bedak kr je en "pjan" delal gužvo alpa dva debatirata na veliko liih na vhodu alpa preprosto ne more 15 ljudi naenkrat vn ali not ampak ob 3h zjutraj v ag ko vlada kaos... Tega ljudem ne moreš dopovddat da bi šlo hitreje en po en lepo v vrsti. Tako da jst sm hvalažen za tak režim. Zeblo je tudi mene, amapk bolše tako kot pa da pišem sms kolegu, ej pridem čez 10 minut nazaj pod oder kr sm šel ven...
Kar se tiče pa atmosfefe in partija na splošno pa itak odlom... Si lepo povedal :)

Aja, na stopnicah od terase je bil mojster ki se je kregal z varnostniko.. Nevem sicer glede česa amapk vem da bi v planet tušu, dobil batine brez pardona. Od štirih varnostnikov, ne od enga... Kr jim je to pač zabavno.. V ag mislim da so dosti manj nasilni in civilizirani.

Strinjam se z uporabnikom, ki pravi, da gre kvečjemu za brezsramno biznisiranje.
Nastopajoči ne premore niti toliko pokončne drže, da bi zaščitil lastno ekskluzivo: napove EKSKLUZIVNI nastop; ko ga razproda, napove še enega dan prej. In to ni storil prvič, to smo že videli pri prejšnji iteraciji oldies golidies vikenda v ambasadi gavioli.

Ne pišem z namenom kritiziranja tistih, ki ustvarjajo in so si iz tega podalpskega zaselka zgradili globalni uspeh. - To je hvalevredno. Govorim o rojakih, ki bodo posegli po prav vsakem nahajpanem kurcu, neglede na ceno, pogoje ali odnos.
Če se ti artist za 20 let podpore zahvali s tem, ko ti ponudi ekstra precenjeno vstopnico z argumentom, da je to poseben praznik, ki se ima zgoditi samo enkrat; si to mogoče razložiš kot filter, da se takšnega rajanja udeležijo "pravi" feni (karkoli kurac naj bi že to bili), tisti, ki si res želijo biti zraven. In takšni so, roko na srce, pomemben faktor izgradnje vzdušja na teh žurih.
Ampak če ti kasneje, ko prvega razproda, napove še enak - in cenejši - dogodek, ki se se bo zgodil dan prej, je pa to že vulgarna devalvacija izvornega dogodka. Tisti, v prvo napovedan dogodek, pa le past za najbolj privžene fane; za tiste, ki ga cenijo najbolj.
Pa saj vem, to so osnove ekonomije. A prav tu smo si sami krivi, ko brez pomislekov hranimo takšne šaljivce.

V kontekstu slovenske scene je bila Umekova najpohvalnejša faza tista začetna, ki je primerljiva z vplivom Pankrtov petnajst let pred njim. Govorim o časih Titove čajnice na Bledu in priložnostnih partijev ko je znal potegnit ekipo, ki je takrat štela max. 150-200 duš na katerikoli konec Slovenije. Kljub še dokaj skromnemu naboru plat in (na srečo) še ne čisto definiranemu stilu je s svojim talentom že takrat bil svetlobna leta pred ostalo slovensko dj ekipo. Druga faza se začne z odprtjem Gaviolija (cca 96), ko ga začne sekat na polno in skupaj s Consumerji poskrbi za to da kakih 10 let na slovenskih partijih od Izole do Celja ne slišiš drugega kot kovačijo na eni in zdrizasti house Aleksija, Sharka in podobnih na drugi strani. To so bili časi ko je šlo celo tako daleč da so domači organizatorji dobesedno pritiskali na gostujoče artiste (Luke Slater, Laurent Garnier,...) naj vrtijo čim trše, ker to želi in zahteva slovenska publika. Kljub svetovnemu renomeju se mi ravno zaradi te monokulturnosti, ki jo je puščal za sabo zdi Umekov vpliv na domače elektronsko podzemlje v tistih časih pretežno škodljiv. Kovačiji je sledilo eno krajše (meni precej simpatično) astrodisco obdobje, njegova naslednja faza (ki še traja) pa je pretežno komerciala.
Gavioli je bil po mojih izkušnjah vedno skrajno zoprn plac kamor si šel kamor si sicer šel ker je bil edin plac v Sloveniji kjer si lahko slišal top svetovne diđeje. Če mu je kaj dvigalo ceno je bil to morda kak dober after na Belvederu sicer pa od redarjev do pretežnega dela publike.. bljak...
V Planet Tušu pa (na srečo) nisem bil in ne verjamem da kdaj bom, morajo pa (po zgornjem pričevanju) biti tam res nevzržne razmere. Ko preživi pričače...

Kaj pa Pero Lovšin pa Zoran Predin. Še kaj od njiju recenzirajte! Povratniško prvo ploščo Perota!!!

Meni se zdi super da se recenzirajo taki partiji. Recenzija + komenti so odlično čitivo za sivo, depresivno soboto. Tilen, tvoji opazki so povsem na mestu, recenzija samo za lineup :) Pa BB, kul mini zgodovina scene.

pa povratniško plato od foxxy teens, nujno!

"Se strinjam, lepo opisan čas začetkov ˝umekovanja˝, ki je pomenil začetek konca"
mi je včeraj pokomentirala zadevo frendica sicer soborka party-zanka iz tistih prevratniških časov.

Fotru seveda vsa več kot zaslužena čast in oblast a ipak, res, ustavi mal konje! No ja, preživeli, bilo pa prošlo.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.