Gala hala, Ljubljana, 23. 8. 2024

Kar zadeva nočno tavanje, smo izredno zvesti Metelkovi. Je najvarnejša izbira, če ne zaradi glasbe, pa vsaj zaradi obiskovalcev, ki tvorijo obsojanja prost alternativni otoček sredi Ljubljane. Preden smo se tam udomačili, smo se spogledovali tudi z drugimi prizorišči. Obiskali smo denimo Cirkus, kjer varkoti v strankah kluba iščejo sparing partnerje, nato Orto bar, ki še vedno preživlja krizo identitete, K4, kjer nas je kratkočasila interaktivna stena, in še bi lahko naštevali, a bi s tem izdali, kako kratek je seznam nočnih klubov, ki jih prestolnica premore. Pa še ta je lahko krajši, ker nekatere klube črtamo, če imamo vsaj eno rahlo alternativno kost v svojem telesu. 

Na črno listo onkraj Ljubljane lahko uvrstimo denimo Shooters bar pri Ajdovščini, kjer smo se z družbo bolj iz radovednosti kot česarkoli drugega ustavili pred kakšnim letom. Kapacitete so bile dodobra zapolnjene, pijača predraga. Vrteli so nekakšen gaserski trap, nato je za pult stopil didžejevski tandem neznanega imena, klub pa so napolnili zvoki hyperpopa, hardstyla in hardbassa. Izkušnjo bržkone idealiziramo, toda hrepenenje po podobni zabavi nas od takrat vsak vikend žene v noč. Vsakič zaman, vse do predzadnjega avgustovskega petka, ko smo v Gala hali obiskali drugi klubski večer festivala Grounded. 

O dnevnem programu festivala je poročala kolegica Laura Drašler, o postaji prvega in zadnjega dne v Gromki, Tiffanyju in Monoklu pa je pisal kolega Matjaž Zorec, zato bomo z lastnim komentarjem skušali zapolniti vmesno glasbeno vrzel. Glasbeni program je uradno trajal od 21. ure pa vse do ranega jutra. V dobrih devetih urah se je tako zvrstilo šest didžejk – Gag Traxx, Tonota, Turkana, dj g2g, Kavari in Katcha. 

V recenziji bomo govorili predvsem o setih tujih izvajalk – Turkane, dj g2g in Kavari –, ki se v prestolnici najbrž ne bodo ustavile še velikokrat, medtem ko boste Gag Traxx in Katcho zagotovo še srečali v tem ali onem klubu na Metelkovi. Tuje izvajalke izpostavljamo, ker nas zanima, kako se zvok elektronske plesne glasbe razvija zunaj slovanskega okoliša in v katerem stadiju se alternativna plesna kultura giblje onkraj naših meja. Tu in tam se seveda zaradi internetne kulture svetovi srečujejo in prepletajo, zato lahko pojasnimo, kako je bilo mogoče odtenke letošnjega festivala Grounded slišati v mainstream klubu, kot je Shooters. 

V lanski recenziji smo govorili o nepripravljenosti domačega občinstva na line-up festivala Grounded, podobno kot se včasih zgodi pri serialki Level Up v Channelu Zero. Obiskovalec mora biti namreč pogumen in pripravljen odkrivati nove ustvarjalke in ustvarjalce, včasih pa doživeti tudi kakšno neprijetno glasbeno izkušnjo, da izstopi iz cikla povprečnih in ponavljajočih se line-upov. Kaže, da to drži tudi za letošnji festival, kajti Gala hala kljub skromnim notranjim kapacitetam še zdaleč ni bila zapolnjena do zadnjega kotička, a je razpoloženje, v katerega so izvajalke zamaknile občinstvo, te prazne kotičke zapolnilo.

Hala se je zdela še najbolj prazna med setom Turkane, ki bi ga težko opredelili za plesnega, še posebej v primerjavi z drugimi nastopajočimi. Iz zvočnikov je odzvanjal nekakšen politični govor z minimalistično zvočno osnovo. Večina obiskovalcev se je zračila na letnem vrtu, le redki so torej prisluhnili, o čem je tekla beseda v notranjosti kluba. Didžejka je bila za trud povezovanja politično eksplicitnega dnevnega programa festivala z manj jasno političnim klubskim delom festivala nehvaležno »nagrajena« z majhnim občinstvom.

Pri tovrstnih festivalih se torej pojavlja vprašanje, kako bolj učinkovito povezati jasen in glasen premislek o političnih in družbenih vprašanjih z živo glasbo. Klubski del pogosto obiščejo osebe, ki se v političnost festivala niso poglobile in so morda zato v glasbenem delu festivala spregledale njegov namen. V Gala hali smo tako bolj ali manj uživali. Tudi če bi želeli povedati kaj o politični drži izvajalk, so neomajni klubski zvočni valovi naše misli in besede odnašali stran od ušes soplesalcev in stran od zgodovine oziroma korenin elektronske glasbe.

Med setom Turkane so obiskovalci nestrpno čakali naslednji nastop, ki ga lahko vsaj glede na splošno razpoloženje in številčnosti udeležbe opredelimo kot glavni nastop večera. Dj g2g je z zelo igrivo persono razpršil_a, kar je ostalo turobnega v prostoru po predhodnem setu. Nadvse moderna glasba internetne kulture nas je napolnila z evforijo. O kvaliteti seta nas je prepričalo tudi dejstvo, da glasnost ni bila privita do konca, pa smo kljub temu začutili isto vzhičenje kot takrat, ko nam zvok trga ušesne opne. Miks so zaznamovali hitri dropi, izvrstne priredbe oziroma mashupi klubskih klasik, kot svila gladki beat switchi in dodatki v obliki mikrozvočnih izrezov popularne spletne kulture. Dj g2g v nobenem primeru ni pustil_a, da bi se začeli dolgočasiti ali nehali plesati. Žanre je vsakih nekaj minut kar stresal_a iz rokava.

Našo očaranost dolgujemo posebno ustvarjalnemu načinu, na katerega kvir glasbenice in glasbeniki, kot je dj g2g, pristopajo k popularni plesni oziroma klubski glasbi. Kot bi na radiu dejali junija, znajo popularne komade mojstrsko pokviriti in jim po že nešteto vrtljajih na didžej pultih vdihniti svežino. Bodisi so to komadi, ob katerih smo alternativci odraščali, bodisi najnovejše skladbe, ki se kot alternativni hiti venomer prelivajo v mainstream. Takó skupnost ni prisiljena deliti skladb s taisto mainstream druščino, s katero si je sprva dobrodušno delila plesni prostor, na koncu pa bila iz njega izrinjena. 

Podobno, kot nas je neizprosno bombardiral_a in naše možgane preobremenjeval_a dj g2g, je po lobanji brusila tudi naslednja didžejka – Kavari. Vstopili smo v globok, temen in skrivnosten del noči. Medtem ko je dj g2g ohranjal_a lahkoten in zabaven duh, je Kavari nastopila mračno, z rezkimi, industrialnimi zvoki, bolj osredotočenimi na tolkala in bas kot pa na spreminjajoče se zvočne pokrajine, po katerih nas je vodil prejšnji set. Prenesli smo le polovico teže Kavarijinegaseta, preden so se naša pleča vdala in začela klicati po lahkotnejši zunanjosti.

Po obisku letošnjega festivala nas glede na število obiskovalcev navdaja občutek, da v prestolnici občinstvo še vedno ni pripravljeno na sodobnejšo plesno elektroniko ali pa se z njo ne istoveti, zato na račun pridemo le ob posebnih priložnostih, kot je bil prav obisk festivala Grounded. Kot kaže, še vedno vlada nekakšno ozračje nedostopnosti, ki izdelke sodobnejših, tako domačih kot tujih ustvarjalcev in ustvarjalk sprejema z nekajletnim zamikom. Slovenske producentke in producenti niso nič manj ustvarjalni, zabavni ali inovativni od tujih, toda prostora in odrov zanje je premalo že na formativnem nivoju. Dj g2g je, denimo, producent_ka danskega ritmičnega glasbenega konservatorija z diplomo iz elektronske kompozicije, programi na naši akademiji pa delujejo v najboljšem primeru klasično in v najslabšem srednjeveško. Ne pravimo, da podobni izvajalci ne morejo vzkliti iz domačih ustanov, le zelo malo verjetno je, da ob vsej starokopitnosti in odporu do sodobnosti tudi bodo.

Kot so neprilagojena okolja, iz katerih sodobni glasbeniki izhajajo, so nesprejemajoči tudi klubi, v katerih si kasneje poiščejo rezidenco. Na Metelkovi kot alternativnem prostoru festival Grounded ne bi smel bosti v oči ali, bolje rečeno, v ušesa zaradi glasbene ponudbe. Še manj pa bi to moralo držati zaradi bogatega dnevnega diskurzivnega programa, eksplicitne političnosti in ponudbe sodobne plesne elektronske glasbe. 

https://grounded.si/