Kino Šiška, Ljubljana, 18. 6. 2022

Dve luni nazaj smo v pričakovanju sintetiziranih rafalov in pomiritve kabelskih bogov svoje noge posadili v Komuno Kina Šiška. Lastniki sprva sramežljivih ušes smo formirali izboklo kletko okoli Šiškinih stopnic in pritalnega odra, vzrok ritualnega zasedanja pa je bil anomaličen postanek evropske turneje dveh ameriških zasedb. Počastili so nas v temo odeta noise rock industrial ekstravaganca HEALTH in njeni trdoživejši someščani iz L.A.-ja; Youth Code. Takšnih nastopov v Ljubljani nismo vajeni, saj so zaradi nišnosti glasbe pogosto postavljeni v manjše dvorane in na razne noiserske festivale.

Časovnici zvesto sta ogrevalni blisk večera ob 20:15 začela Sara Taylor in Ryan George. Vokalistka zastopa protitransfobno, protirasistično in nasploh sprejemajočo politično nastrojenost, instrumentalist Youth Code pa smelo visi nad manjšo goro prepletenih kablov, ritem mašin in semplerjev. Brez pretiranega ujčkanja čez dvorano odjekne Sarin prvi bridki krik in rajanje se prične. Komad za komadom duo sesuva naša ušesa žanrsko ambiciozno; čeprav so skromni začetki obeh v hardcoru, namreč šele po snidenju, ko Ryan nauči Saro uporabljati sintesajzer, rodita uporniško EBM in punk zlitino Youth Code.

Razbeljeni prehodi so se trgali, pokali in lomili, mi pa smo ustrežljivo podlegli valovom sintetičnega hardcora in EBM-a. Strahospev zasedbe je bil otipen, a nikoli preveč. Ob četrtem komadu v setu in tik pred igranjem povsem nove skladbe je Sara pozvala utesnjeno gmajno: »naj se vendarle že združi, sej samo zgledam stražna, v resnici sem precej prijazna«. Kot je velela, tako je bilo storjeno, in Youth Code smo izkusili v polni slavi. Sara pa na odru ni blestela sama, Ryan je s svojim tipičnim izgledom – kapco, neberljivo majico in več tatuji kot lasmi – in nasploh izstopal. Ob vsej feršterkariji, ki ji model kraljuje, najde čas še za podporno dretje in zraven postavljenih, a neuporabljenih bobnov rahlo ironično posnema njihov ritem, njegovi vokali pa so presenetljivo speljani čez več distortion in delay pedalov.

Uvodni del ljubljanske postojanke, dela evropske turneje Europe A.D., se je po slabi uri zaključeval. Youth Code sta vztrajno vrela z vedno hitrejšimi komadi, doživeli smo celo pevkino neumorno zabijanje mikrofona v čelo – resno, še v ritmu je bilo. Kot se po hardcorovsko spodobi, je performans kulminiral ob spustu benda z odra med publiko, kjer smo v razvratu, do tedaj omejenem zgolj na oder, sodelovali vsi. Na tej točki posvečamo krajši hvalospev tonskotehnični službi Kina Šiška; tovrstna glasba je v živo lahko dokaj naporna. Tanka je meja med izkušnjo in nelagodjem, vendar je dvorana Komune ni presegla.

Zaradi klasične kolone za šankom sledi bolj čik kot pivo pavza in čez 10 minut se vrnemo v sedaj precej bolj nagneteno Komuno. Prvi se na oder izza merch štanta premakne John Famiglietti, basist tria HEALTH, oblečen v crewneck trasherskih mogotcev Powertrip, medtem se za bobne usede še absolutna enota od človeka, BJ Miller, in ko za kitaro poprime vokalist Jake Duzsik, se rdeče vijolični teater zares začne. Člani tria so od samega začetka zasedbe, daljnega leta 2005, isti. Unikatno zvočno podobo so nekako začeli klesati leta 2007 z viralnim remiksom komada Crimewave legendarnih Crystal Castles. Kmalu zatem je sledil prvi album, posnet v kultni noiserski kleti The Smell, nato še nekaj remiks albumov, njihova glasba pa je ozvočila tudi kar nekaj videoiger, med drugim Cyberpunk 2077. Ostalo je zgodovina, vse poti pa, kot je videti, vodijo v našo malo dvoranico.

Začetna procesija je dvorano, polno tujih in domačih oboževalcev, počasi uvedla z milejšim pristopom začetnega elektronskega materiala. Jake je zasanjano zavijal besede v mikrofon v roki, ob tem pa misteriozno okoli pasu nosil še enega. Elektronskemu delu koncerta HEALTH je seveda sledil še Power del in atmosfera Komune se je močno spremenila, ko je basist John odložil kitaro in pokleknil ob Zoothornu, bizarni permutaciji mikrofonov in kitarskih pedalk. Luči v dvorani so zaživele in naše sluhovode je preplavila hrupna tvorba bliskov, zvočnih zank in kitarskih rifov.

Z glasbo, nenehno razvijajočo se od gličastih do repetitivnih klavirskih not, se je dvorana znašla ujeta v brezčasni ambivalenci med plesom in headbenganjem, ujeta nekje med zvočno sliko očeta streljačin DOOM in vročekrvnega zgoridol špila Hotline Miami. Med svojim naskokom Američani niso pustili veliko prostora za predah, člani so skakali od enega inštrumenta do drugega, vokalist je ob breakdownih svoj drugi mikrofon dobesedno drgnil ob feršt in takoj je njihova prezenca izpadla izrazito bendovska, ob tem pa so monotonemu vokalu kontrastirale široke poteze čopiča noise rocka, vse skupaj pa so vodili živi bobni, katerih zvok je neumorno tresel naše kosti.

HEALTH so načeloma eden izmed tistih kronično online bendov, njihov Instagram profil je zasvinjan z meme referencami, zastonj podarjajo brendirane kondome in pogosto sodelujejo s filozofskimi meme pagei. Zato si je bilo težko predstavljati njihov koncert, a so se kot unikatna izkušnja na njem odlično odrezali, ples industriala in stroboskopa pa je obiskovalce prepričal o njihovem slovesu.

Koncert v Kinu Šiška je minil brez večjih nagovorov losangeleških hrupnežev, standardni »veseli smo, da smo končno tukaj« in »10 let smo že bend, pa še nismo bili v Sloveniji« so se ulegli čez dvorano in večer se je bližal h koncu. Sestradano ljudstvo je seveda kljub tedaj že dveurnemu koncertu hrepenelo po vsaj še eni pesmi in zasedbi sta brez hajpa uresničili naša tiha pričakovanja po zelo specifičnih pesmih. HEALTH namreč zadnji dve leti postopoma izdajajo serialko albumov, na katerih pri vsakem komadu gostijo drugega odmevnega ustvarjalca, od 100 gecs do Lamb of God in Soccer Mommy. Na seznamu se je znašel tudi nihče drug kot podporni duo Youth Code in tako se je naš industrialni ritual zaključil s skupnim komadom vseh nastopajočih, naslovljenim Innocence [Inəsəns]. Benda sta neustrašno zasedla oder in v čisti igrivosti združila vse elemente, zaradi katerih smo mnogi koncert obiskali.

Koncert Health in Youth Code je bil precej unikaten, saj se takšne zasedbe pri nas ne ustavljajo pogosto in slovensko poznavanje industrial glasbe velikokrat ne preseže nostalgičnega slavljenja Laibacha. V soboto smo se lahko prepustili še aktivnejšemu valu ameriške struje noisa in industriala. Jasno je, da koncert ni služil potrditvi eksternih pričakovanj, saj je bil namenjen oboževalcem, ki so zasedbo lahko izkusili v okolju, ki ni slovenska verzija ameriške eksperimentalne beznice, temveč solidno ozvočeno prizorišče.

Post festum; Health so se pri nas ustavili že leta 2010 v CH0. Dejanska želja izražena je bila; "veseli smo, da smo nazaj.".

Podatek spregledan, saj je recenzent leta 2010 poslušal zablujeno generacijo in obiskoval ritem mladosti. 

Photo Credit: Plakat dogodka Health + Youth Code @ Kino Šiška