Channel Zero, 7. 5. 2014

Sezono odličnih glasbenic je naveza ŠKUC-Buba sinoči v klubu Channel Zero nadgradila s povabilom temačne kantavtorke Rykarde Parasol. Ta je kot potujoča pesnica in vsestranska umetnica svoj samooklicani rock noir pečat pustila že marsikje, strogo sledeč popolnoma neodvisni ustvarjalni etiki pa je v desetih letih delovanja glasbenim sladokuscem ponudila tudi tri izrazite albume.

Z resničnim privilegijem se nas je torej na moreč sredin večer zbrala peščica, ki ni okusila le prvovrstnega nastopa, ampak se je po Rykardinih besedah še nekoliko ogrela. Glasbenica, ki je svoj imidž kar nekaj časa gradila v podobi svetlolase krhke mladenke, je na ljubljanskem koncertu predstavila nov, temnolas videz anti-junakinje. Z godbenim okriljem štirih poljskih trubadurjev je z akustično kitaro samozavestno načela uvodne takte in nas s prijetnim ter rahlo ironičnim nastopom prikovala nase vse do konca špila. 

Kljub temu, da je njen tretji album Against the Sun šele pred nekaj meseci ugledal luč sveta, smo bili sinoči priča sicer kratkemu, vendar polnemu repertoarju iz vseh treh plošč. Brez začetnega pozdrava je zasedba pričela spremljavo globokemu vokalu ter sprožila plaz odobravajočega muzanja med moškim delom občinstva. Pravzaprav nihče ni ostal hladen, saj njena glasovna prisotnost začara še tako zdolgočasene. 

Rykardo Parasol so v družbi z Anno Calvi nedavno oklicali za naslednico PJ Harvey, vendar je včerajšnji koncert pustil vtis o glasovnem prehajanju med Nico in Patti Smith. Njene kompozicije namreč otvorijo mračno pripoved v Nico-altu, nato pa se vžgejo in na vrhuncu izkričijo z vso punkovsko strastjo. Čeprav sama ne dopušča primerjav z nikomer, še najmanj z moško različico Nicka Cavea, žal ne moremo reči drugega, kot da smo poleg njene izjemne osebnosti skozi ves koncert poskušali najti primerjavo s katerim ali katero od rock poetov.

Kot producentka se je na tem albumu zavzela, da skladbe, posnete v studiu, niso izzvenele preveč spolirano, v živo pa je turneja njen vokal pospremila z nekoliko hrapavosti, zato je slišati še toliko bolj pristno in doživeto. Če v nastanek vsake skladbe celostno vloži svoja izkustva, rahločutnost in del življenskega cinizma, je enako eklektičen in dramatičen tudi njen nastop. Sproščeno, nonšalantno obnašanje ter kakšna ironična opazka, ki jo mimogrede navrže opitemu članu publike, še dodatno okrepi mnenje, da je ta izkušena performerka zelo kul.

V malo več kot uri je Rykarda Parasol odpela dobršen repertoar zadnje plošče, ki ga je spremljal zanimiv izbor iz preteklih izdaj ter manj znan singel 'Your Safety Is My Concern'. Med vrhunce sinočnjega špila vsekakor šteje nekoliko bolj surova izvedba komada 'Maggie', triptih 'Cloak of Comedy', 'Atheists Have Songs Too' in 'My Horses Run Free' ter priredba 'She's Like Heroin to Me' punk bluesovcev The Gun Club. Ob koncu glavnine koncerta nismo dolgo čakali na sicer pričakovan, a za kanček bolj mlačen finiš, ki ga je zasedba sicer pogumno zastavila z 'One For Joy', potem pa zaključila s tehnično polomijo, saj je v zadnjem komadu začel odpovedovati mikrofon. Premoč tehniki je z nasmehom priznala tudi glasbenica in kaj hitro z instrumentalnim vložkom zaključila večer.

Pričujoči koncert Rykarde Parasol se v spomin ne bo vtisnil kot nekoliko prekratko, a prijetno presenečenje nad močjo njenega glasu, temveč kot zelo oseben in markanten nastop umetnice, ki ve, kaj želi in kaj lahko pokaže.