Mladinski center, Postojna, 22. 11. 2024

Prejšnji petek smo se odpravili v Mladinski center Postojna, da bi ujeli dva domača benda, ki sta oba nedavno izdala nov material. Oder MCP-ja je gostil Razvalino in Siderean.

Večer so odprli Razvalina, ki so pred nekaj dnevi izdali EP Zatirani. Tričlanska zasedba je ponudila prijetno dozo starošolskega death metala, ki nas spominja na floridsko šolo, toda Razvalina ima v svojem DNK-ju pankurske korenine. Bend zatorej ne komplicira in tako v živo podobno kot na plati razgrne surov bes. 

V živo zasedba zveni bolj grindersko kot na plošči, a je prav to bržkone čar uzrtja bendov v živo. Navdušili so z zvokom in sinergijo bas kitare in bobnov. Žal pa se je zvok kitare nekoliko izgubil v zvočni sliki, kar pa ni uničilo njihove energije, ki jo ustvarijo na odru. Razvalina je tudi eden tistih bendov, ki je vsakič, ko ga ulovimo v živo, boljši. Toplo torej priporočamo udeležbo na koncertu, ko se bo ta zgodil v vaši bližini.

Največ pa smo pričakovali od koncerta zasedbe Siderean. Bendova letošnja plošča Spilling the Astral Chalice je nominirana za najboljšo metalsko plato na domačih tleh. Siderean je bend s kilometrino na domačih odrih in odrih onstran naše dežele. Vedeli smo, da bo ta koncert prava poslastica, predvsem ker so glasbeniki napovedovali, da bo njihov nastop sestavljen iz novih skladb in napovedi so se držali. 

Ob prvih nekaj tonih smo opazili ključno razliko v glasnosti dveh nastopajočih bendov. Siderean so bili bistveno bolj glasni kot Razvalina, čeprav so si Razvalina, iskreno, zaslužili podobno glasnost. Siderean so v živo prave zverine. Njihov material v živo zveni bistveno drugače kot na plošči. Studijski material je osredotočen na popolni uresničitvi zvočne podobe, ki je v njihovem primeru kristalno jasna, takšna, da ima vsak košček svoje mesto. V živo je bendova glasba bistveno bolj divja in hrupna, kar je pozitivna lastnost in nekaj, kar navdušuje.

Na odru bend zveni zelo agresivno, zato ponudi popolnoma drugačno izkušnjo, kot če bi skladbe poslušali doma v miru. Studijski posnetki nas prijetno prevzamejo, tako da se v bendov astralni death metal kar stopimo. Na odru pa ni subtilnosti. Glasno igranje nas posrka v črno luknjo kitarskih vragolij, pri čemer moramo izpostaviti vlogo bobnarja, ki največ pripomore, da bend v živo dojemamo drugače. Ritem sekcija skupaj z mojstrskimi bas linijami pride bolj v ospredje, blast beati, ki so na plošči skriti v ozadju, imajo v živo imenitno moč, da ustvarijo skoraj klavstrofobično vzdušje. 

K temu občutku pripomorejo tudi kitare, ki so ostrejše, agresivnejše in bolj kaotične, hrupno trčenje pa je bilo najbolj agresivno prav zaradi živalsko divje vokalne interpretacije. V drugi polovici koncerta je enemu od kitaristov počila struna, toda to ni zmedlo benda, ki je misijo odpiranja kozmičnih portalov nadaljeval brez zapletov. Imeli smo občutek, da je prednostna naloga zasedbe nadaljevati potovanje po kozmičnem multiverzumu in da so tisti, ki omagajo na poti, prepuščeni večdimenzionalnemu neusmiljenju. 

Siderean so nastop zaključili s starejšo skladbo in tako zaprli portale v multiverzum. Po koncertu smo potrebovali nekaj časa, da smo sprocesirali cel koncert. Izkušnja je bila namreč pričakovano fantastična in hkrati prijetno naporna, po koncertu pa se nam je porajalo vprašanje, kako bi bend zvenel na plošči, če bi poskusil to energijo in hrupnost implementirat v studijske posnetke.

Odpoved: V hladno Postojno je šel čakre uravnovesit kozmonavt Luka Bevk.