Edged Circle Productions, 2024

Siderean je bend, ki si zasluži vso pozornost Radia Študent in širše domače publike. Od samega začetka se zasedba počasi in vztrajno prebija na svetovno glasbeno sceno. Spoštljive kritike je prejela ob izidu demo kasete Sidereal Evolution leta 2020 in tudi ob izidu prvenca Lost on Void's Horizon leto kasneje. Prvenec je izkazal bendov izjemen potencial in ga upravičeno postavil pred radarje metalske scene zunaj Slovenije. Siderean dojemamo kot najboljšo metal zasedbo za izvoz domače glasbene scene v tujino, trenutno namreč ni drugega benda, ki bi bolje predstavljal slovensko sceno. Glasbeniki so se pravkar vrnili z evropske turneje, ki so jo opravili z Angleži Carcinoma. Ime benda se pojavlja tudi na lajnapih pomembnih podzemnih metal festivalov, toda iskreno menimo, da si zasluži še več pozornosti v butičnem metalskem podzemlju, ker je njihova godba na vrhunskem nivoju.

Spilling the Astral Chalice je plemenito nadaljevanje njihovega prvenca in progresivna nadgradnja njihove godbe. V temeljih se ni spremenilo veliko, če nov album primerjamo s prvencem. Takoj ob soočenju z novim materialom imamo občutek, da so skladbe bolj premišljene in zaradi tega tudi bolj zanimive, pri čemer izpostavljamo predvsem nadgradnjo v kompleksnosti kompozicij. Toda ta kompleksnost se ne izraža v intenzivnosti ali zapletenem kitarskem igranju. Spilling the Astral Chalice je mojstrovina. Glasbeniki so našli ključ, kako ustvariti progresiven death metal, ne da bi bil nevrotičen in zahteven za poslušat. 

Temu podoben je bil tudi premislek o zvoku prvenca, a nova plošča nadgradi to filozofijo. Če smo pri prvencu zapisali, da je, citiramo, »Siderean bend, ki se je osredotočil bolj na abstraktno naracijo kozmičnih čudes kot pa na nasilne agresije vesoljskih sil«, bomo tokrat dodali še misel, da nas glasba postavi v brezgravitacijski prostor, kjer nas solarni vetrovi premikajo po kozmosu brez reda in cilja. Ti premiki pa so vedno subtilni in elegantni. Prav ta izkušnja je torej tisti diamant na kroni številnih kitarskih rifov in neštetih ritmičnih vzorcev. Kljub temu, da ploščo polni konglomerat tehnično izpiljenih kitarskih linij, je to izpeljano z občutkom oziroma usklajeno, tako, da nas godba prevzame. Naše potovanje skozi vizijo bendovega kozmičnega death metala postane prijetno. Spilling the Astral Chalice je potovanje in Siderean so vesoljska ladja, ki nas pelje onstran obzorij progresivnega death metala. Siderean niso pionirji tega žanra, niti ne izumljajo novega pristopa, izpilijo pa izbrano zvrst do najmanjše podrobnosti in godbo prilagodijo lastni viziji.

Ključni napredek najdemo torej predvsem v smislu za kompozicije in mojstrskem občutku za prelivanje različnih tempov ali intenzivnosti glasbe. Slišimo še bolj obsežne pasaže, ki temeljijo na mirnejših prijemih. Kontrast temu so zapleteni kitarski dvoboji, v katerih se obe kitari dopolnjujeta in lovita v zgoščenih rifažah. Bend se je zavestno odločil za manj agresiven zvok kitar in prostor raje namenil jasnosti, s tem pa izpostavil tehnične vragolije. Napredek, oziroma bolje, drznost bi pripisali tudi vokalni interpretaciji. Na novi plošči slišimo več različnih načinov petja, kričanja in kruljenja, kar vokalno interpretacijo zelo čustveno napolni in poudari izvirnost v razumevanju žanra.

Zaključili bomo klišejsko, toda z močnim dejstvom. Spilling the Astral Chalice je najboljša slovenska plošča letošnje metalske bere. Upamo si trditi, da je tudi ena najpomembnejših izdaj na celotni sceni in da si upravičeno zasluži večjo pozornost domačih medijev in publike. Kljub pomanjkanju pozornosti na domačih tleh se bend prebija v ospredje metalskega podzemlja in se mu ni treba ozirati na domačo sceno.