Channel Zero, Metelkova mesto, Ljubljana, 21. 9. 2017

V septembrskem času, ko se poletna festivalska sezona počasi poslovi in se sezona one-off koncertov prične, smo priča tudi uvodom novih sezon koncertnih serialk. Denimo seriala Level Up, ki je svojo šestepizodno preteklo sezono zaključil s koncertom Dandelion Children in Pile. To je bilo že davnega junija, ko smo se še privajali na naval prekomerne vročine, turistične Ljubljane ter prijetnih glasbenih selekcij Pritličja in Gale Hale. Za konec septembra pa je ekipa Level Up že pripravila novo epizodo in tako zaštartala svežo sezono indie koncertov. Kot protagonista prvega tosezonskega Level Upa sta se v glavnih vlogah znašla tako imenovani emo-macho synthpop guru Svemirko iz Zagreba in slovenski jangle-pop najstnik M O R V E R N.

Temà, čvek, vonj po pivu in občasen dim iz ust kadilcev so polnili zatohlo, a vendarle pristno atmosfero kluba Channel Zero. Obiskovalci so se nabirali, se družili in čakali na dobesedno prvi nastop zaljubljenega najstnika, imenovanega M O R V E R N. Gre seveda za psevdonim mladega kantavtorja Jana Cizeja, ki ga vsaj nekateri poznate še iz alternativne rock žaganice HAY. HAY so se pojavili s petnajstim klubskim maratonom Radia Študent, v okviru katerega so pokazali svoj talent za pisanje spevnih, občasno nasilnih in zelo grungastih štiklov. M O R V E R N pa vendarle ni HAY, svojih čustev namreč ne izliva na valove udarnih bobnov in nasičenih distorzij, temveč se pokaže v bolj sofisticirani, prijetno romantični formi.

V zvezi z nastopom M O R V E R N gre nujno pripomniti, da omenjena romantična oblika nikakor ne prinaša tudi občutka osladnosti. M O R V E R N z razširjeno zasedbo svoje štikle preigrava s prijetno zmedenostjo, njegove spevne vokalne linije in kitarske rife bi lahko primerjali s katerim podobno ušpičenim outsider folk fotrom ali ga umestili med unikatno mešanico estetike Maca DeMarca in lo-fi skupin, kot so Moldy Peaches ali Crywank. Skozi repertoar so M O R V E R N  občinstvo uspeli držati v zanimivem transu psevdopsihedeličnega ritma, fantje s svojim skromnim in lahkotnim odnosom na odru izpadejo povsem pristno, predvsem pa ne dajejo občutka, da bi bila za popolno izkušanje njihovega nastopa nujna kakšna posebna poza z odra. Težko pa bi bilo isto trditi za naslednji nastop naših dobrih sosedov.  

Okoli enajste se je na odru pojavil brkati momak, ki je za uvod v nastop Svemirka v mikrofon vzkliknil svojo ojkalico zubobolja. Nato je zagrabil za kitaro in kmalu so se mu na odru pridružili še ostali člani skupine. A brkati momak ni bil emo-macho kapo skupine Svemirko, ta se je namreč pojavil šele malo kasneje, sredi inštrumentalnega uvoda, v belih nogavicah, gatah in vetrovki, takšni, ki bi najverjetneje godila našim očetom za časa olimpijskih iger v Sarajevu. Ta kantavtorski Vučko zove se Marko Vuković, ki nam je svojo nostalgijo po  barvnih odtenkih osemdesetih tokrat predstavil s celotnim pop-rock bendom.

Skozi repertoar smo slišali skladbe, ki krasijo Svemirkov debitanski dolgometražec Vanilija. Ležerne, a vendarle poskočne ritmike teh komadov so se lepo prenesle tudi v live različico. Ob mid-tempo ritmih in synthwave atmosferi skladb, kot so Miris Grada in Ja znam da nešto uzimam, se je občinstvo prav lepo razmigalo. Prav tako je bil klub zelo odziven na skorajšnji terasa-band performans Marka Vukovića, ki tovrstno estetiko vleče že kar onkraj ironije. Vendar se tukaj pojavi tudi vprašanje po nuji takšnega nastopaštva. Svemirkova diskografska estetika je mehka, zasanjana in … heh … vanilijasta. Z njegovim odrskim nastopom pa se izriše drugačna slika. S Svemirkovim nastopaškim parodiranjem kulture osemdesetih seveda ne moremo kar imeti načelnih težav, a s tokratno intenzivno pretiranostjo smo imeli problem. Takšen nastop lahko vsaj na trenutke zapade v neujemanje z zasanjano in milo atmosfero muzike. Po drugi strani je bilo ob vzdušju v prostoru očitno, da zadeva deluje. Svemirko se obnašajo kot poročni bend na prekomerni dozi kokaina, a to je le del gimmicka, za katerega smo prepričani, da ga bo skupina z veseljem porivala še naprej.

Svemirko simpatičen performans je torej level up same glasbe. In večer se je vendarle izkazal kot prijetna otvoritvena epizoda nove sezone domače indie serije.