Hyperdub, 2022

Kar nekajkrat letos je beseda nanesla na glasbenico Camae Ayewa oziroma Moor Mother; najprej smo se pogovarjali o najboljši Tolpi bumov prejšnjega leta, o albumu Black Encyclopedia of the Air, potem pa se je hitro izkristaliziralo, da ji bomo kmalu lahko prisluhnili tudi v živo – in to kar dvakrat! Sicer drži, da je Moor Mother prvič nastopila v Ljubljani že leta 2017 na festivalu Stiropor, a vendar takrat še ni imela tako velikega kroga oboževalcev, ki ga uživa danes, zato se na tisti koncert rado pozablja. No, letos je Moor Mother najprej nastopila na festivalu Druga godba, slab mesec kasneje pa še na Jazz festivalu Ljubljana, kjer je nastopila z jazz zasedbo Irreversible Entanglements. Kdor je želel, se je je lahko konkretno naužil, ob njenih nastopih, ki nikogar niso pustili ravnodušnega, pa se je tudi veliko pogovarjalo o afrofuturizmu, o ideji, ki stoji za kolektivom Black Quantum Futurism – o katerem pa smo tudi na Radiu Študent že pisali. Kakorkoli, medtem ko smo mi pametovali o afrofuturizmu, je Moor Mother že izdala nov album, in sicer skupaj s kolegico Zubeydo Muzeyyen, ki nastopa pod psevdonimom DJ Haram in s katero tvorita duo 700 Bliss. Njun prvenec Nothing To Declare je izšel konec maja pri založbi Hyperdub.

Ko imamo opravka z ustvarjalnim tokom Moor Mother in njegovimi posledicami ter vsem njegovim odklonom, je najprej treba poudariti širino – žanrsko širino, širok nabor sodelujočih umetnikov, širok nabor umetniških pristopov, širok nabor umetniških projektov in tako dalje. A vendar, ko pomislimo na umetničin vzpon, ne moremo brez omembe albuma Fetish Bones, ki je izšel leta 2016. Noise rap par excellence, na katerega bi lahko bili ponosni tudi Death Grips, če bi ga posneli sami. Po albumu Fetish Bones je Moor Mother resda samo še nizala album za albumom, a nobeden od njih ni bil tako prvinsko jezen, kot je bil njen prvi – vse do albuma Nothing To Declare 700 Bliss.

Začetki projekta 700 Bliss segajo vsaj do leta 2017, ko je izšla druga plošča Moor Mother The Motionless Present, ki je gostila eno skupno skladbo, prvi EP Spa 700 pa je izšel kasneje, šele leta 2018. Ne gre torej za novo sodelovanje, ampak za dolgoletno prijateljevanje, kar se na albumu Nothing To Declare tudi izrazito pozna.

Moor Mother dobro poznamo po njeni poeziji, govorjeni besedi, po njenem brezkompromisnem vokalu, v enaki luči pa si moramo zamisliti tudi virtuoznost DJ Haram, umetnice, zadolžene za beate. DJ Haram je Zubeyda Muzeyyen, glasbenica iz Filadelfije arabskih korenin, ki je postala malce bolj prepoznavna, ko jo je v svoje vrste povabil uveljavljeni kolektiv Discwoman, ki zastopa ženske in nebinarne osebe na področju elektronske glasbe. Haram v arabščini pomeni prepovedano in se nanaša na njeno muslimansko veroizpoved, hkrati pa se njeno ime tudi dobro odslika v njenih zvočnih slikah in ritmih. Ti se, kot se za založbo Hyperdub spodobi, prelivajo od klasičnih techno vzorcev pa vse do prostih, eksperimentalnih oblik. Album Nothing To Declare nikomur ne ostane ničesar dolžan, še najmanj pa opravičila za lastno dinamičnost in razgibanost.

Album sestavlja šestnajst skladb v skupni dolžini osemintridesetih minut, znotraj katerih se zvok plošče počasi razvija. Na začetku plošče lahko slišimo nekoliko počasnejše skladbe, ki jih bogatijo tudi višji, bolj sladki vokali, vzemimo za primer skladbo Nightflame, pri kateri gostuje Orion Sun. Že naslednji komad Anthology recimo konkretno pospeši ritem, medtem pa ga že nadgradi naslednji z naslovom Discipline, ki nas preseneti s strožjim tonom same naracije besedila Moor Mother. Vsak naslednji komad zviša stopnjo neke specifične perspektive, pa naj gre za tempo, ton vokala, izrazitost beatov, celo resnost, kar lahko recimo pripišemo skladbi Easyjet, v kateri se umetnici sarkastično pogovarjata o lastnem projektu in se na videz norčujeta iz svojih kakovosti.

Zvočna podoba albuma se vseskozi spreminja, od klasičnih techno beatov pa vse do zdistorziranih prostih oblik, žanrsko pa jo bogatijo prvine rapa, klubske glasbe, noisa in punka. Album odlikuje tudi cela vrsta sodelujočih umetnikov, kot so Orion Sun, Lafawndah, Muqata’a, Alli Logout, M. Téllez in Ase Manual, kar nas zopet opomni na močno skupnost, ki obdaja Moor Mother. Plošča Nothing To Declare vendar predstavlja plesno glasbo, klubsko muziko, zvok, ki vabi ljudi, da se združijo v eno veliko premikajočo se gmoto. A album se ne zadovolji zgolj z zabavanjem poslušalcev, DJ Haram in Moor Mother poskrbita, da se klubski glasbi vrne tudi političnost. Album že res vabi k plesu, ampak k plesu uničenja, z namenom, da na ruševinah postavimo nov svet. Ali kot pravita sami v skladbi Crown – »I have nothing to claim, but everything to break«.