Top Dawg Ent., 2012

Hiphop v letu 2012 je že na polovici leta globoko presegel vsa pričakovanja in revitaliziral rapersko estetiko in mentaliteto nazaj v polje ekspresivnosti. Raperji na manjših založbah si dovolijo biti veliko bolj odklonski, nespolirani, kar je prineslo kar futuristično rapersko leto 2012. V kolikor bi nam kdo pred recimo tremi leti dejal, da bo scena tako raznolika, dejavna, zanimiva in kvalitetna, bi ga zlahka proglasili za norega, a se je hiphop močno in navdahnjeno vrnil na zavidljiv nivo, saj smo letos dobili že vsaj 10 ekstra kvalitetnih albumov.

Eden od njih je tudi novi album razmišljujočega kalifornijskega mladca Ab-Soula, ki izhaja iz neverjetno rodovitne ekipe precej raznolikih raperjev, skritih za skupnim imenom »Black Hippy«. Med četverico »Black Hippyjev« velja Ab-Soul za najbolj osredotočenega, najmanj zvezdniškega in najbolj samosvojega, nanj pa že dlje časa opozarja tudi ostala trojica, torej neformalni vodja Kendrick Lamar ter raperja Schoolboy Q in Jay Rock. Vsi se kot gostje pojavijo tudi na tem izjemno kohezivnem, premišljenem in raznolikem albumu.

Album »Control System« se vrti okrog osnovne mantre in pasti kontroliranega družbenega sistema, katerim poiskuša avtor ubežati s samozavedanjem. Neverjetno močan je Ab-Soul na besednem zakladu, spretnem prekladanju besed in zelo barvitem ter slikovitem pisanju besedil. Za razliko od večine temnopoltih zahodnoobalnih raperjev blesti na dikciji, besede in fraze so jasne in izgovorjene precej bolj natančno, kot smo sicer tega vajeni pri kolegih. To verjetno izvira tudi v dejstvu, da fant ni otrok geta, temveč predmestni poba, ki veliko stavi na močno sporočilno vrednost.

Besedila so raznolika in globoka, gradijo pa okrog spretno stkanih zgodb, ki ponazarjajo iskanje mladega raperja željnega dokazovanja na poti do prepoznavnosti. Premika meje dinamike znotraj sodobnega hiphopa, saj se giblje od čutečih in strastnih, preko arogantnih in ošabnih, do zabavnih in jeznih vsebin, skritih v kompleksni strukturi. Prežvekuje in spretno balansira več raperskih smernic, od zavednega in stonerskega rapa na eni, do zabavnega, uličnega in celo gangsterska tipa, na drugi strani. Atmosfersko odlično sledi glasbenim podlagam, zgodbe pa opisuje zelo detajlno in potentno ter jih preko močnih besednih iger, komparacij in smiselnih opazovanj okolja pelje v zelo analitično dodelano celoto.

Vse to počne z lahkoto, s kančkom lakote po mikrofonu in z neverjetno izpiljenim, veščim in raznolikim tokom besed, ki ga artikulira preko svojega visokega, hreščečega glasu. Skozi kompleten album Ab-Soul deluje samozavestno in nas vodi skozi intenzivna doživetja alkoholnih, kokainskih, marihuanskih, kodeinskih in ostalih prekrokanih ponočevanj in zabav. Seveda v besedilih najde precej mesto tudi za spretno kolobarjenje med zelo direktnimi in precej abstraktnimi besedili, ki jih razmišljujoče ter potentno vpleta v raznolike zatripane, pohaške blodnje. Moč pa skriva tudi v kompleksnih, strašljivih, klasičnih hiphop bitih nevezanih na čas, ki so jih zaplodili bolj ali manj neznani producenti in prijatelji, kot so Tae Beast, Sounwave, Dave Free, Willie B in drugi. Podlage so tako kot teksti skupek podlag iz različnih obdobij, ki se ne ozirajo za sodobnimi trendi, niti ne kopirajo preživetih podlag zlatega obdobja. Pestra izbira inštrumentov in vzorcev zvečine otožne, občasno pa tudi bolj igrive narave.

Ab-Soul je postavil visoko letvico izdajam založbe Top Dawg Entertainment oz. ekipi Black Hippy, postavil se je najmanj ob bok Kendricku Lamarju in nam dal vedeti, da moramo nanj v prihodnje še kako računati. Ob osupljivi shemi besedili, enozložnih vrstic pa nas je popeljal skozi mnogotere sfere raperskih podžanrov, saj se premika iz polja večinske retrospekcije v introspekcijo, od teorij zarote do nastopaštva in od zgodb o »bejbah« do tekmovalnih besedil. Vse to počne v sebi lastnem, prepoznavnem slogu, polnem balansa in močnih podlag, preko katerih gradi močan, koherenten temelj, ki nas vodi skozi skupno zvočno sliko. Odslej vsekakor dobro pazite na ime Ab-Soul, priporočamo pa večkratno poslušanje, saj se vam ob prvem poslušanju veliko misli in spretno postavljenih besedilnih zank zlahka izmuzne.