Ilian Tape, 2023

Fokus petkovega osrednjega recenzentskega termina zopet obračamo k münchenski založbi Ilian Tape, ki dobrih deset let korenito zaznamuje nemško techno podtalje, posebej tisto, ki sili stran od klasičnih 4x4 oblik. Založba, ki je svoje začetke ustvarila v žanru dub techna, minula leta izdaja glasbo z vse bolj nalomljenimi ritmi. Novi album enega od treh glavnih adutov založbe, torinskega didžeja in producenta Andrea, pa morda kaže še radikalnejši odmik od navajenih ilianovskih ritmov.

Plata Due In Color je namreč teksturalno precej pričakovan izdelek v kontekstu münchenske založbe. Slišimo vplive duba, bassa, UK plesne glasbe, ki na podoben način odzvanjajo tudi pri njegovih kolegih Skee Mask in Stennyju. Hkrati pa album deluje kot bolj izpovedno in melanholično naravnana zbirka, v nasprotju z bolj plesnimi izdatki, bojda, bratov Zenker, vodij založbe, ali pa jungle in techno mojstrom Forest Drive. Vredno je trditi, da je najbolj izpostavljena trojica pri založbi, torej Andrea, Skee Mask in Stenny, usekala smer, ki se ravno prav giblje med melanholičnim in osebnoizpovednim pristopom ter plesno-kulerskimi štikeljci.

Andrea pa iztisne še bolj intimno noto. Perkusijo na nekaj komadih potisne malce bolj v ozadje. Bobni zvenijo akustično, delujejo zaigrani in posneti, ne programirani. V ospredje stopijo melodije, teksture sintetizatorjev in izefektiranih vzorčenj. Andrea pri ustvarjanju progresij in oblikovanju zvokov na površje prikliče svoje zgodnje začetke spoznavanja z glasbo, ko je brskal med postpunkerskimi in newwaverskimi platami. Nekaj komadov na plati pravzaprav totalno opusti perkusijo ter se prepusti oblivanju melodij in različnih zvokov, spretno razporejenih in premikanih po stereo prostoru. Slednje sicer ni nenavadno za sodobne izdaje plesne elektronike, toda naj poudarimo, da se, recimo temu ambientalnost omenjenih komadov zelo slišno preliva tudi v ostale skladbe na izdaji. Še vedno pa glasbenik poskrbi za plesno dinamiko z dvema komadoma, Silent Now in Remote Working. 

Za konec lahko pritrdimo, da je drugi dolgometražni album producenta Andrea izdelek s posebno odliko intime, gojene skozi desetletno kariero. Odlično pa se tudi vklaplja med ostale dolgometražne izdaje, ki sta jih pri založbi izdala Skee Mask in Stenny, s tisto melanholično senzibilno noto, ki evforično plesnost pretvarja v polno emotivno izkušnjo.