Into Endless Chaos Records, 2024

Obskurna entiteta Ara je relativno nov projekt iz avstrijskega podzemlja. Gre za delo ene osebe s psevdonimom Schnee, ki na izdelkih igra vse inštrumente. Pri butični nemški založbi Into Endless Chaos je petega februarja letos izdala drugo studijsko ploščo z naslovom Blutroter Mond.

Prva izdaja projekta Ara sovpada z letom nastanka, to je leto 2020. Demo Von der Nacht je najprej izšel v samozaložbi na kaseti in v digitalni obliki, leto kasneje pa je kaseto ponovno izdala založba Into Endless Chaos. Od takrat naprej so vsi izdelki izšli pri tej imenitni nemški založbi, specializirani za starinsko zveneči metal. Leta 2022 je Ara izdal dolgometražni prvenec Guerre, zatem, leto kasneje, pa je razdelil kaseto s sorodnim avstrijskim solo projektom Enkyri. To je tudi edina izdaja, ki se ni znašla v katalogu nemške založbe, temveč je izšla pri obskurni avstrijski založbi Urban Lurk.

Schnee se v godbi projekta Ara od samega začetka osredotoča na čudaški black metal s pankovskim pridihom. Tudi najnovejši izdelek ni izjema, a vendarle deluje drugače in bolj dodelano. Blutroter Mond je plošča z najbolj raznoliko strukturo, pri kateri gre pravzaprav za nekakšen kolaž skladb z različnimi permutacijami blackmetalskih in pankovskih podzvrsti. V skladbah slišimo surov black metal, ki se lahko prelevi denimo v srednje hiter, besen hardcore, v teh trenutkih pa nas zvok spominja na zven danskih zasedb Lesion in Halshug. 

Presenetljivo dobro delujejo postpank prijemi na kitarah in tudi sintih. Obakrat se uglašeno zlijejo v blackmetalsko celoto, zdijo se prikladni za tovrstno zvočno podobo oziroma so celo v simbiozi s formo albuma. Igrajo vlogo ornamenta, ki v kompozicijah najbolj izstopa, najboljši primer tega pa slišimo v skladbah Traum, Lucia in Mit Pochendem Herz. Najmočnejša točka ustvarjanja projekta Ara je občutek za triumfalne melodije, ki so lahko del ponavljajoče se kompozicije in ki povzdignejo skladbe na višji nivo, k občutkom, nabitim z energijo. To je še posebej opazno, kadar ne pričakujemo kakšne melodične kitarske linije, takšna presenečenja pa so značilna tudi za blackmetalce, kot so denimo Nizozemci Turia in Američan Vilkacis.

Plošča Blutroter Mond ponudi zelo razgibano izkušnjo poslušanja, kar je drzna poteza v tovrstnem žanru, mnogim bendom pa takšna kombinacija, ki deluje izvirno in poslušalca pritegne, tudi spodleti. Ara v vsaki od osmih skladb ponudi nekaj neobičajnega, zato se nam vtisne v spomin, izraz drznost pa smo pri tem uporabili zato, ker so izdelki v podzemnih blackmetalskih vodah zelo uniformni in le redko odstopajo od predpisanih in preverjenih okvirov. Raznolikost glasbe na plošči in predvsem učinkovita izvedba avtorjevih zamisli naredita Blutroter Mond za eno bolj izstopajočih izdaj blackmetalskega podzemlja. 

Ko slišimo zvoke značilne blackmetalske šole v drugačni preobleki, nas prevzame užitek. Navdušeni smo, ko razpletamo pravzaprav zelo drobne dodatke, z izvirnimi detajli premišljeno vpletene v značilno surovo blackmetalsko okolje. Produkcija je pričakovano zelo surova, toni hladni in temačni, zvoki kitar se slišijo kot odmev iz mrzle jame, toda v nekaj prestopkih, v nekaj drznih malenkostih se skrivata privlačnost in presežnost plošče Blutroter Mond.