Warp Records, 2016

Konec lanskega leta se je za privržence kultnega britanskega elektronskega dvojca zgodil praznik. Autechre sta namreč objavila devet posnetkov živih setov z njune zadnje turneje, skupaj za dobrih devet ur nove glasbe. Je pa »nove« tukaj treba vzeti z rezervo, saj so si bile strukture vseh devetih posnetkov z bolj ali pa manj predrugačenimi posameznimi sekvencami zelo podobne. Oziroma rečeno drugače, vseh devet posnetkov je bilo sestavljenih iz enakega izhodiščnega materiala. Nov razlog za veselje so feni zdaj dobili z - tokrat zares – novimi štirimi urami glasbe, objavljenimi v obliki digitalnega prenosa pod imenom 'Elseq 1-5'. Ta je pristal v katalogu dvojčeve stalne založbe Warp, kjer sicer pravijo, da ni v načrtu, da bi glasbo objavili v obliki fizičnih nosilcev, so pa sodelovali tako pri njeni distribuciji kot promociji. Pri slednji, sploh če se spomnimo pompoznega PR-ja ob izidu zadnjega albuma Warpovega drugega paradnega konja Aphex Twina, se tokrat niso ravno pretegnili. Po svoje logično. 'Elseq 1-5' namreč nima kakšnega velikega komercialnega potenciala, če seveda odmislimo Autechrove fene, ki pa bi stvar tako ali tako kupili tudi povsem na slepo.

No, ker teh ni malo, spomnimo se le, da je dvojec pred šestimi leti zlahka razprodal koncert v Kinu Šiška in da je bila tudi njegova zadnja ameriška turneja precej bolj obiskana kot v preteklosti, bi se zlahka dalo špekulirati o tem, da bi se Warp promocije najbrž lotil bolj ambiciozno. Toda očitno je šlo pri vsem skupaj tudi za zavestno odločitev Seana Bootha in Roba Browna, da se okoli izida ne dela velikega cirkusa. To se da nenazadnje razbrati že iz njunega nedavnega intervjuja za portal Resident Advisor, v katerem se nista izjasnila niti o tem, ali je 'Elseq 1-5' preprosto zbirka skladb, ki sta jih ustvarila v zadnjih letih, zbirka EP-jev ali pa album. Zdi se, da sta še najmanj naklonjena prav albumski opredelitvi, čeprav hkrati govorita tudi o tem, da bi bil morda že čas, da se na novo premisli sam koncept albuma. In ja, v danes dominantni digitalni distribuciji je to razmišljanje gotovo umestno. Je pa hkrati res, da je v kontekstu samosvoje, izvirne, izrazito avtorske elektronske glasbe, ki jo tudi sama sooblikujeta že dobrega četrt stoletja, klasičen format albuma imel precej pomembno vlogo. Konec koncev se je tudi kakšen njun album znašel na marsikateri lestvici najboljših albumov. Kakorkoli že, zdi se, da se je dvojec za tovrstno objavo odločil iz povsem pragmatičnih razlogov. Ker je v zbirki enaindvajsetih skladb enajst daljših od deset, med njimi tri daljše od dvajsetih minut, albumski format tokrat pač ni prišel v poštev, za nameček pa gre še za glasbo, ki precej štrli iz njunega kataloga.

Pa ne štrli zato, ker bi bila drugačna od vsega, kar sta počela v preteklosti, pač pa prav zato, ker ni tako zelo drugačna. Ja, do zdaj smo bili praviloma vajeni, da Autechre z vsakim novim albumom začneta novo, zaokroženo zgodbo. Ob 'Elseq 1-5' pa se pojavi vtis, da gre pravzaprav za estetiko, s katero se ukvarjata približno zadnjih pet let. Po svoje logično, saj gre za obdobje, v katerem se intenzivno ukarjata s programiranjem glasbenih orodij v programskem jeziku Max. A če na eni strani ni nobenega dvoma o tem, da sta se izmojstrila v njegovi rabi, se na drugi strani pojavi vtis, da jima je to okolje z vsemi svojimi (z)možnostmi razrahljalo osredotočenost pri ustvarjanju zaokroženih, premišljenih skladb. Vsaj v primeru 'Elseq 1-5'. Eno njunih pomembnih adutov v preteklosti je bilo namreč oblikovanje skladb, v katerih sta grajenje iz razgrajevanje posameznih motivov izpilila do popolnosti in ob tem iskala tiste najbolj ekstremne meje tega procesa. Tokrat pa o strukturi skladb praktično ni več mogoče govoriti. Nove skladbe so bolj zapis njunega odprtega, raziskujočega ustvarjalnega procesa, manj pa njun prepoznaven, že sam po sebi ohlapen skladateljski pristop. Povedano drugače, v novih skladbah praktično ni več pop elementa, dasiravno je bil ta pogosto izmuzljiv že v preteklosti. Samo po sebi ni s tem seveda nič narobe, je pa res, da je bil tudi to eden pomembnih čarov Autechrove glasbe. Je pa tistih drugih, v obliki kompleksnih ritmičnih prevratov, zvočne radovednosti, subtilnih detajlov in glasbenega avanturizma še vedno v izobilju. In v tem sta še vedno naravnost izvrstna. Očitno pa tudi dovolj samokritična, da sta 'Elseq 1-5' objavila bolj v obliki nekakšnega stranskega projekta kot pa pravega albuma. No, tisti, ki ju imamo raje v bolj idejno osredotočeni podobi, bomo na svoj račun tako ali tako prišli novembra, ko ju bomo spet imeli priložnost slišati v Kinu Šiška.