V Tolpi bumov se posvečamo dvema ostudnima izdajama iz metalskega podzemlja. Prvi bodo češki Bahratal, drugi pa bo nemarni domači dvojec Nefarious Vermin. Čehi so v začetku maja izdali prvenec pri nemški založbi Into Endless Chaos, album Kladivo Intolerance, Nefarious Vermin pa sta v samozaložbi ponudila album Abolition of Tradition.

Bahratal: Kladivo Intolerance (Into Endless Chaos Records, 2023)

Najprej se bomo posvetili Čehom, njihovemu težko pričakovanemu prvencu. Bend je že od samega začetka izdajal odličen material v obliki EP-jev – prvi, Lágry všem, je izšel leta 2019, lani pa mu je sledil še Legie Ubožáků. Obe izdaji sta izšli pri majhni češki založbi Stoned to Death Records, prvenec pa je na kaseti in vinilu založila nemška založba iz Leipziga, Into Endless Chaos. Bahratal imajo v svoji postavi izkušene akterje, ki igrajo v bendih, kot so Sněť, Maranost in V0NT. Izpostaviti moramo tudi dejstvo, da prihajajo iz DIY pank krogov, kar opazimo v glasbeni formi z veliko pank elementi, pa tudi v njihovi politični poziciji, ki je seveda radikalno leva.

Žanrsko se muzika giblje med klasičnim black metalom skandinavske šole, slišimo vplive starinskega death metala, tu in tam tudi zabavne pank vplive. Bahratal na prvencu zvenijo zelo raznoliko in sveže, kljub žanrski mineštri so kompozicije dovršene in učinkovite, ploščo pa povezuje rdeča nit. Pri tem mislimo na moderen pristop, ki ga opazimo pri mnogih sorodnih bendih, torej kreativno mešanje različnih vplivov v celoto, ki deluje fantastično. Od začetka je sicer jasno, da bo na plošči dominiral primordialni black metal pod vplivom panka, a nas prijetno presenetijo death metal trenutki, osnovani na stari šoli.

Glasba Bahratal mestoma zveni kot zverinski black metal z minimalnimi melodijami, vse to pa se lahko hitro prelevi v poskočne melodične pasaže, v katerih čutimo pankersko navihanost. Najočitnejši kontrast so otožnejše kitarske melodije, ki nas iz klasično repetitivnih black metal rifov najbolj predramijo. Ob poslušanju albuma Kladivo Intolerance nam nikoli ni dolgčas in iskreno upamo, da bomo lahko ta bend kmalu videli na domačih tleh.

Nefarious Vermin: Abolition of Tradition (samozaložba, 2023)

Drugo polovico Tolpe bumov namenjamo domačemu dvojcu Nefarious Vermin, drugi plošči Abolition of Tradition, ki je izšla v samozaložbi pred dvema tednoma. Kot format sta glasbenika izbrala kaseto, gre pa za ključen dokument slovenske podzemne scene in se mora znajti v zbirki vsakega ljubitelja tovrstnih žanrov.

Nefarious Vermin imata podoben pristop kot Bahratal. Gre za grotesken kolaž zverinskega death metala, crusta in grindcora. Brata Sajevic navdih črpata iz izključno stare šole najbolj nemarnih struj. Dvojec se drži minimalizma, ki je zelo učinkovit, ustvarita namreč surovo silo in za to uporabita bobne, kitaro in vokal. Kljub zamejitvi na minimalen pristop je material razgiban in osredotočen na silo starega death metala.

Zvok na plošči je dovršen in surov, kitare ponudijo izjemen zvok, toni pa so bogati in zajamejo večino zvočnega spektra, zato basa ne pogrešamo. Tudi bobni so v ospredju, najbolj izstopa snare, ki izvabi tipičen zvok grindcora. Je torej zelo visoko oglašen in se zareže v ušesa. Ob tem bi pohvalili tudi stil igranja bobnov, ki je izviren v svojem minimalnem pristopu, ritmični vzorci so zelo razgibani in skačejo od primitivnega blast beata vse do poskočnega d-beata. Najbolj nerazločen element je vokal, kar pa ne zmoti, ker odigra ključno vlogo v ustvarjanju morbidnega vzdušja. Pogrešamo le več odmeva na kruljenju, a to je bendova stilska odločitev.

Abolition of Tradition je odlična izdaja, njena kvaliteta pa ne preseneti, saj smo od dvojca, ki je izjemno aktiven v svoji regiji, to tudi pričakovali. Protagonista benda imata za seboj ogromno izkušenj, Nefarious Vermin pa je najekstremnejšega manifestacija novejše generacije postojnskih bendov do danes.