Bitchin Bajas: Bitchin Bajas

Drag City, 2014

Čikaški trio Bitchin Bajas tvorijo Cooper Crain, ki velja za ustanovitelja, Dan Quinlivan in Rob Frye. Njihova zgodba se je začela kot stranski, tako rekoč mirnejši projekt sicer bolj udarno space- in krautrockovsko usmerjene zasedbe Cave, v kateri najdemo Craina in Fryja. Cave so začeli skupno pot na polovici prvega desetletja novega tisočletja - in so še vedno dejavni - trio Bitchin Bajas pa je prvi album izdal leta 2010. Od takrat dalje na leto kapne en njihov album, kar pomeni, da bomo danes poslušali petega po vrsti. 

Ta sveži album, ki so ga naslovili kar Bitchin Bajas, je tako kot njegov lanski predhodnik izšel pri priznani čikaški založbi Drag City, ki je od svojega začetka v letu 1990 izdala konkretno bero izdelkov bolj eksperimentalno rockovsko naravnanih ustvarjalcev. Za vzorec navedimo na primer imena, kot so Jim O'Rourke, Bill Callahan, Pavement, Stereolab in tudi prej omenjeni Cave, ki so svoja zadnja dva albuma takisto izdali pod streho Drag City. 

Album Bitchin Bajas s svojimi osmimi komadi doseže minutažo skoraj osemdesetih minut, pri čemer skoraj četrtina pripade uvodnemu 'Tilang'. Ta s synthovskim arpeggiom povede v izdelek, ki je za razliko od lanskega albuma, naslovljenega 'Bitchitronics', bolj dronersko naravnan, kljub temu pa je mogoče slišati mnogo organskih zvokov. Med instrumenti se znajdejo razna pihala, ksilofon, autoharp, pa vse do tradicionalnega zvokovja indonezijskega gamelana, še posebej v drugem komadu 'Asian Carp'. Bitchin Bajas uspešno hodijo po robu prepada, predvsem po new ageu dehtečega izrazja. V tega jih zanese v komadu 'Field Study'; govorimo o posnetkih žuboreče reke in ptic, v glavnem o zvočni podobi – neokrnjenega, najverjetneje tropskega gozda - ali celo o jutranjem prebujanju življa v tej zeleni idili. Kljub temu pa jim uspe komad v drugi polovici rešiti iz te pretirano osladno zastavljene »terenske študije« in tako lepo preide v svojega minimalističnega naslednika, ki nosi naslov 'Brush'. 

Album tako v drugi polovici preide v manj organske vode in Bitchin Bajas tukaj bolj očitno razodevajo svojo navdahnjenost s space in kraut rockom, vendar še vedno ostajajo v konkretno ambientalni sferi. In če se komad 'Bueu' vse bolj nebrzdano razvija, prineseta zadnja dva, 'Orgone' in povsem zaloopan 'Pieces of Tape', ponovno zasanjanost in blagozvočno razvlečenost. Kasetna izdaja pa na eni od dveh kaset prinaša celó t. i. sprostitveno verzijo že tako ali tako umirjenega albuma, na katerem so komadi zmiksani v seanso, s »porezanimi sicer intenzivnejšimi deli izvirnika«. Nedvomno uspavalno-konteplativni material, ki se mu za las uspe ogniti pretirani poduhovljenosti.