samozaložba, 2022

Brencl Banda se je na Čarovniški lov podala z nekaj okrepitvami. Poleg pošteno vkoreninjenega Andreja Boštjančiča – Rude s kitaro in Roka Šinkovca s harmoniko ter uspešno kaljenih Ane Mezgec z violino in Matjaža Bajca s kontrabasom sta se zasedbi na novem albumu z vokalom pridružila še Vesna Godler, ki jo med drugim poznamo iz glasbenega dvojca All Strings Detached, in za bobni Marko Lasič, tudi član zasedbe Zlatko Kaučič Kombo. Vsi člani razen Lasiča so poleg krotenja svojih instrumentov prispevali tudi vokal.

Brencl Banda je v svojih 15 letih delovanja vseskozi imela ljudsko zvočnost. Leta 2007 je Ruda projekt ustanovil, da bi z violinistko in pevko Polono Žalec preigravala ljudsko glasbo, iz teh temeljev pa so tudi izhajale avtorske pesmi zasedbe. Žanrsko so bili v svojem delovanju, seveda z nekaj manjšimi zavoji, vedno precej dosledni. Tudi njihov zadnji album Korenine svetlobe iz leta 2018 ima predvsem ljudsko osnovo, tako zvočno kot vsebinsko, z izdajo Čarovniški lov pa Brencl Banda po 15 letih iskanja, piljenja in spreminjanja izraza, dela oster zavoj in začenja novo zvočno poglavje. K spremembam sta nedvomno prispevala tudi nova člana Vesna Godler in Marko Lasič in sveža plata tako odseva drobce latinoameriških ritmov, roka, jazza, swinga, etna ter nekonvencionalnega in alternativnega spoprijemanja s kantavtorskimi manirami.

Čarovniški lov je v primerjavi z ostalo diskrografijo zasedbe še najbolj odmaknjen od ljudskega in se nahaja na temačnejši strani njihovega glasbenega opusa, k čemur pripomore cel splet okoliščin in novosti. Veliko navdiha za pesmi je prihajalo iz obdobja zadnjih dveh let, časa osamljenosti, bolečine ter bolezni in tako tudi člani zasedbe v besedilih izpovedujejo svoje notranje stiske in druga občutja, navezujejo se na stare mite in legende, postrežejo pa tudi z dobršno mero družbene kritike. Pesem The Middle Ages je nastala v temačnem koronskem času obglavljanja kulture in je metafora za duhovno nazadovanje in zaviranje ustvarjalne ter kritične misli s strani stricev in tet na mehkih prestolih. K spremembam in premikom nas nagovarja pesem Wake up, Sol pa človeka nekako preizprašuje in izziva. Penelope je uglasbena keltska pripovedka, ostale skladbe pa so večinoma osebno izpovedne in črpajo iz notranjega sveta svojih ustvarjalcev. 

K novi zvočnosti zasedbe pripomore tudi set bobnov, za katerimi se Lasič vse kaj drugega kot skriva in med pesmimi, pa tudi znotraj njih, preliva in zliva skupaj različne ritme. Tako lahko slišimo vse od rokovskih nažiganj in jazza do latinoameriško obarvanih ritmov. Zavoljo bobnarskega seta je tudi Ruda akustično kitaro, ki je bila prej močan element ritma, lahko zamenjal z električno, kar je dodatno pripomoglo k drugačnemu izrazu. Čeprav Čarovniški lov ni mrakoben album, predstavlja senčno stran ustvarjanja, k čemur med drugim prispeva tudi nizek in temen vokal Vesne Godler, ki pesmi interpretacijsko izvede v močnem kontrastu z Boštjančičem in Šinkovcem. Zaradi svinganja vokalnih izvajalcev ima vsaka pesem precej samosvoj obraz, pa tudi zato, ker večinski avtor tekstov ni več samo Ruda, temveč so avtorji kar štirje. Besedilo in melodijo za Sol, Marjetice in Penelope je spletla violinistka Ana Mezgec, besedili za Middle Ages in Veter je spisala Vesna Godler, melodijo za Middle Ages Matjaž Bajc, vse ostalo pa je spisal in uglasbil Ruda.

V instrumentalnem delu izdaje še posebej izstopa violina izpod prstov Ane Mezgec, ki na izdaji ne priskoči na pomoč samo ob priložnostih za solo, temveč je nepogrešljivo prisotna po dolgem in počez. Nemalokrat prevzame enako pomembno vlogo kot vokali in tako kot glasovi z besedami pripovedujejo vsebine pesmi, jih Ana z violino pripoveduje instrumentalno. Tudi vse njene avtorske pesmi na izdaji so na nekonvencionalnejši strani, v komadih Sol in Penelope pa zasedbo tudi izziva s skrbno premišljenimi vokalnimi harmonijami ter zvočnimi lomi in prelomi. V Penelope je dobršen kos pesmi a capella, ki intonančno in ritmično zveni kot pošten zalogaj za zasedbo, pa vendar, konec dober, vse dobro.

In če že sam album štrli iz diskografije zasedbe, tudi iz izdaje štrli nekaj pesmi. Druga pesem Wake up nas z zapeljivimi zametki rumbe, všečnimi melodijami in angleškim besedilom malce zbode v ušesa, še posebej po tako lirični in melanholični otvoritveni pesmi, kot je Veter. A medtem ko je Wake up na eni strani presenečenja, se Nisam bio tvoj nahaja na drugi. Komad ima nekakšno esenco Led Zeppelin in alter jugo podtona, med tem psihedelično melanholičnim prelivanjem zvoka rokerskih kitar in bobnov pa se prepletajo svetle violinske solaže. Vredno je omeniti tudi skladbo Sol, bivši hit tedna na Radiu Študent, ki je tega naziva vsekakor upravičena. Družbeno kritičen vpogled v človekovo naravo, s subtilnim humorjem, drzno zvočnostjo in zvrhano mero besednih iger. Kot nekakšna pridiga navihanega preroka. Nekako globoko se nas dotakne tudi srce parajoča »ljubezen, ljubezen, ljubezen« v pesmi Edina, ki ne govori nujno o odnosu med dvema človekoma, temveč o odnosu človeka s samim sabo. Skladba v sebi nosi kontrast glasnega in tihega; instrumental gre na veliko in visoko, vokali pa so majhni in intimni, kot da človek sam sebi šepeta. Naj bo ta ljubezen za tistega, ki jo izgovarja.

Plošča je vsekakor razgibana v vse smeri; interpretacijsko, žanrsko in vsebinsko. Že v samem zvoku se pretaka veliko kontrastov; zvok akustične violine in električne kitare, menjujejo se temna barva vokala Vesne Godler, čistega in svetlega vokala Šinkovca ter surovega raskavega vokala Andreja Rude. Pesmi se pomikajo od slovenščine in hrvaščine do angleščine, od mistične zvočne melanholije do poskočnih ritmov, od sramežljivega do ekstrovertiranega, prešernega in pompoznega. Pisali so jih različni ljudje z različnimi glasbenimi ozadji in različnimi značaji, kar se v skladbah tudi odraža, a kljub precejšnji raznolikosti znotraj izdaje vseeno ohranjajo rdečo nit. Čarovniški lov ima veliko karakterja in z močnimi zgodbami ter zvočno in vsebinsko širino je celo malenkost teatralno naravnan. Če bi se kdo zavzel, bi morda vse pripovedi na plošči lahko povezal v logično celoto in postal del redkega pojava dobrih slovenskih muzikalov. 

Zvok in karakter Brencl Bande se vsekakor spreminja z vsakim novim članom in kot zvesti sledilci morda pred svežim albumom najprej zaščitniško obstojimo, vendar kmalu ugotovimo, da je Čarovniški lov nekaj zares zanimivega. Nekaj, kar išče in najde, nekaj, kar se je prepustilo času in okoliščinam in nekaj, kar širi svojo krošnjo prostrano z zgodbami, barvami zvoka in žanri.