Verve Records, Opal Records, 2025

Luminal je prvi album tridelnega projekta ikone ambientalne muzike Briana Ena in zvočne umetnice Beatie Wolfe. Glasbenika sta se spoznala pred nekaj leti, ko sta stičišče našla v pogledih na okoljevarstvo oziroma pomen narave in glasbe. Briana Ena poznamo po vrsti glasbenih dosežkov, ob katerih se v misli zagotovo prikrade njegov doprinos k ambientalni glasbi, mlajša Beatie Wolfe pa je prav tako glasbena vizionarka. Do skupnega projekta sta pristopila skozi raziskovanje čustev, album v nocojšnjem recenzentskem terminu pa sta označila za sanjavo delo.

Album Luminal deluje kot vesoljna slika človeške biti. Z globoko introspektivnimi spremljajočimi besedili in njim primerno premišljeno nanizanimi zvočnimi vložki glasbenika slikata občutke – tiste, ki narekujejo sentimentalno plat človeškega življenja. Muzika zajame bit naše eksistence. Mestoma deluje morbidno in hkrati lepo, kdaj nostalgično, drugič žalostno, nato obupano in obenem upajoče. Prva skladba Milky Way nas s sanjavo melodijo spretno prehipnotizira iz stanja budnosti v nižje ravni zavesti. Spontano odvandramo v svet introspekcije, v katerem ne čudi pojav porajajočih se nostalgičnih spominov, bežnih odsekov drugega, preteklega časa. 

Tok plošče prehaja med optimističnim in utesnjujočim vzdušjem, vselej pa teče skozi nekakšno vesoljsko prizmo, kar narekujejo tako besedila, ki se gibljejo od mlečne poti do drugih galaksij, kot tudi k tem smiselno prilegajoči se zvok. Zgodi pa se tudi obratno. Enova mojstrsko pripravljena ambientala dobro sovpade z vokali Beatie Wolfe. Slišimo lahko tudi spremljevalne vokale Ena, ki velikokrat delujejo kot nekakšni spevi, ki poglobijo duhovno vrednost plošče. Enova ambientalna muzika nemalokrat izziva čustva, tokrat intimno spisana poetična besedila, odpeta z raznimi vokalnimi manipulacijami, pa stopijo na isti nivo. Približajo nam denimo stanja ponovnega upanja po stanju obupa in stanja pristne povezave s sočlovekom.

Kot celota je Luminal zelo dobro zastavljen album. Pozorno poslušanje razkrije, da potek plošče zelo smiselno niha med različnimi duševnimi stadiji, kar je razvidno tako v zvoku, še bolj pa, ko prisluhnemo besedilom. Poslušalska izkušnja je intimna in spokojna, muzika je mirna, počasna, večinoma lahkotna. Skladbe so pogosto zgrajene po podobnem vzorcu, kar včasih deluje nekoliko dolgočasno, a ob tem iz celote zato nekateri komadi bolj stopijo v ospredje. Delujejo lahko tudi vsak zase, samostojno, in so dobro zapomnljivi, kot denimo Play On in Hopelessly at Ease. Po drugi strani nekateri komadi po zvoku ponudijo konvencionalnejši zven indie popa in ob razdrobljenem poslušanju niso pretirano zanimivi – takšni sta denimo skladbi Suddenly in What We Are.

Misli nocojšnje Tolpe bumov lahko strnemo v zaključek, da sta se v sodelovanju znašla glasbenika, katerih viziji sta uspešno sovpadli. Poznavalcem Briana Ena plošča po zvoku ne bo tuja in bo ob njegovi starosti verjetno za marsikoga tudi prijetno presenečenje. V sklopu skupnega projekta sta glasbenika istočasno izdala še ambientalni album Lateral, ki mu je smiselno prisluhniti po plošči Luminal. Obeta pa se še en izdelek tega skupnega projekta – plošča Liminal, katere izid je napovedan za čez nekaj dni.