Artoffact Records, 2022

Grind je protest. Od svojega začetka v času ekstremne ljubezni med hardcorom in težkim metalom v osemdesetih letih pa do moderne struje dandanašnjih ustvarjalcev. Za vekomaj je to zavetišče brezsramne kritike sistema v začaranem krogu ponavljajočih se kriz. Hkrati pa predstavlja eno bolj razgibanih planot umetniškega izražanja. Samozadane omejitve žanra, kot sta ekstremno okrnjena pesemska struktura in abrazivno kruljenje v kombinaciji s sporočilnostjo dominantno leve ideologije, privedejo do inovativnega žanrskega prelivanja. Zbanaliziranost vse bolj krute realnosti glasbeniki tempirajo z izposojo ušesom prijaznejših zvrsti, produkt tega pa so dinamični projekti, ki vztrajno potiskajo v robove ovojnice grindcora. Malokateremu bendu je to gibanje bolj domače kot varovancem založbe Artoffact, trojici Cloud Rat, ki je oktobra lani svoje eksperimentalne tendence končno destilirala v najpotentnejšo formo, v deveto studijsko ploščo Threshold.

Cloud Rat so vokalistka Madison Marshall, kitarist Rorik Brooks in bobnar Brandon Hill. Bend po sceni zvesto pustoši že dobrih štirinajst let in kljub zajetnemu volumnu albumov v svoj zvok vztrajno vliva nove dimenzije. Uvertura v njihovo glasbeno popotovanje se začne z izrazito močno počrnjenim grindom, v katerem je že od samega začetka sijoča zvezda goreče čustveni vokal kričeče Marshall. Ob black metalu pa so standardne rifaže kalili vmesniki, izposojeni iz skramz zvoka v stilu City of Caterpillar, kar Cloud Rat potisne v drugačno sfero kot denimo prav tako popularne sorojake Full of Hell.

Krovna tematika v celotnem opusu Cloud Rat je katarzično potovanje v najbolj obupna brezna, prepletena s feministično držo. Da ta konstanta ne bi zapadla v past repeticije, bend tematike ogrinja v odejo kriptičnega liricizma bližje nekemu epskemu metalu, pogosto pa glasbo ponudi tudi v obliki split plošč in remiksov. Ravno pri borbi proti lastni zlajnanosti največ pripomore njihova zmožnost žanrskega plesa. Najizrazitejši primer sta EP Do Not Let Me Off the Cliff in remiks tega EP-ja, Please Just Let Me Off the Cliff, na katerih te teme razgalijo z novim darkwaverskim zvokom, krepkim potopom v elektroniko in z vokali, ki prikličejo glasbo Chelsea Wolfe.

Threshold je kulminacija vseh prejšnjih del te ameriške zasedbe. Kar je do sedaj delovalo kot kaotično eksperimentiranje, so Cloud Rat zedinili v več kot smiselno celoto. Bistroumno brzdan bes nas ponovno vpeljuje v globočnine gnusnosti, naša ušesa pa iz komada v komad kot sirena pomorščake vabi k novim razsežnostim pogube. Teža trojice kljub izostanku bas kitare ostaja bridka kot vedno, pravi čar plošče pa so vmesni koščki miline, najdeni v kotičkih, v katerih teža ponikne. 12-22-09, eden bolj izstopajočih komadov, nakazuje prav to poznavanje miline. Na začetno plovbo doomerskega uvoda pribijejo shoegazerske kitare, ob katerih bržkone pozabimo na intenzivnost vedno plenilsko uprtih vokalov Madison Marshall.

Prav tako blesti komad Listening Ear, ki z nekakšno razdrobljenostjo oziroma razbitostjo vzbuja tesnobo, nič drugačno denimo od tiste, ki jo ustvarjajo njihovi založniški kolegi Ken Mode. Tesnoba se kot po levje razlomi v naslednji komad Shepard, običajna struktura te skladbe pa je za kimajoče glave prava nagrada. A to ni vse, kar je bend izpilil za novo ploščo, glasbeniki so namreč izboljšali tudi produkcijo, ki jo lahko opišemo preprosto kot mesnato, ob tem pa so Cloud Rat ponudili tudi zrelejše tekstopisje. Zaradi večinoma metalskih odvodov na plošči Threshold je ta vidik vreden dodatne pozornosti, saj se vplivi med seboj prepletajo veliko bolj organsko in rezultat je mesnato krvavi odtenek zvoka. 

Threshold je album nians. Je album tesnobnega potlačenja skozi hrup in album katarzičnih epizod grozovitega grinda. Cloud Rat so se z vrtoglavo hitrostjo izognili luknji povprečnosti, v kateri pristanejo mnoge žanrske župe. Z novim albumom so dosegli in presegli predhodni material in ustvarili zvok, ki je neizpodbitno njihov, izkazali pa so tudi zajetno mero razumevanja obljube in nagrade, zaradi česar mnogi glasbo pustolovskih zasedb sploh poslušamo.