Corbin: Crisis Kid
September Recordings, 2025
Fenomen SoundCloud trapa je v prejšnjem desetletju močno prevetril in predrugačil hiphop sceno, bolj kot bi si nekateri mislili in bolj kot bi nekateri priznali. Veliko rap entuziastov dotični fenomen, ki je sceno preplavil nekje v drugi polovici dvatisočdesetih, namreč dojema predvsem slabšalno, kot banalizacijo hiphop kulture, spet drugi onkraj kroga ljubiteljev in poznavalcev rapa pa SoundCloud trap na prvem mestu pojmujejo kvečjemu zgolj kot meme. Toda dejstvo je, da je SoundCloud v začetku prejšnjega desetletja kot platforma nudil prostor svobode in neodvisnosti mnogim mladim nadobudnim, pustolovskim producentom in raperjem. Eden od njih je bil tudi v tokratni Tolpi bumov recenzirani ameriški raper in vokalist poljskih korenin Corbin Smidzik, krajše Corbin, ki se predstavlja z novim albumom Crisis Kid.
Corbin je pred malo več kot desetimi leti, ko jih je sam štel komaj petnajst, na SoundCloudu zaslovel pod imenom Spooky Black. Kot njegovi številni stanovski vrstniki je bil tudi sam eden tistih, ki so rapali na beate anonimnega producenta pod imenom Greaf in s tem aktivno sodelovali pri ustvarjanju prvega vala emo trap glasbe. Greaf je žalostne dečke in deklice zalagal z otožnimi podlagami, polnimi semplov akustičnih kitar, SoundCloud pa jim je nudil platformo za deljenje svoje glasbe, s katero so raziskovali svojo mladostniško naivnost in ranljivost, predvsem pa jim je omogočil tudi ustvarjanje skupnosti, s katero se je porodila edinstvena SoundCloud scena. Poleg sodelovanja s pionirskim producentom Greafom se je Spooky Black podpisal tudi pod nekaj featurejevs preostalimi internetnimi rimoklepači.
Eno najbolj izstopajočih je bilo denimo sodelovanje z raperjem Bones, ki je bil s svojim kolektivom SESH vodilno ime žanrskega eklekticizma in zgled popolne samostojnosti in neodvisnosti SoundCloud trapa. Podobno je leta 2014 svoj kolektiv zasnoval tudi Spooky, ko se je združil s producenti in MC-ji Allanom Kingdomom, Bobbyjem Rapsom, Psymunom in Thestand4rdom. Čeprav je grupica skupinsko izdala zgolj en album, jim v njihovih posamičnih vlogah ne gre zanikati vpliva na hiphop sceno. Med drugim so sodelovali z imeni, kot so Future, Lil Uzi Vert, Travis Scott, FKA Twigs in The Weeknd.
Po viralnem uspehu videospota za skladbo Without You je Spooky Black nekaj časa nadaljeval v podobni mešanici R&B-ja in emo trapa, nato pa je s scene malodane poniknil in se leta 2017 predstavil pod novim imenom Corbin, ki ga je spremljal tudi nov, morda bolj zrel pristop h glasbenemu izrazu. Na albumu Mourn, ki je jasna točka Corbinovega stilističnega preobrata, sta še vedno pristona značilna mladostniška naivnost in patetika, toda album s produkcijskega vidika nakazuje Corbinovo raziskovanje in spajanje novih glasbenih žanrov ter odmik od klasičnega emo trapa, ki je v tistem času ravno začel doživljati največji komercialni uspeh. Toda Corbin momentarnega hajpa nad emo trapom v komerciali ni izkoriščal, ostal je zakopan v internetno podtalje in svojo glasbo s pomočjo producenta Shlohma mnogo bolj približal domenam postpunka in coldwava ter tako pletel edinstvene žanrske krajine, preko katerih je R&B-jevsko lebdel s svojim izvirnim ranljivim glasom in petjem.
Aktualna plošča Crisis Kid je nadaljevanje raziskovanja podobnih krajin, ki jih je Corbin sem in tja prvič napletel na albumu Mourn, le producenta Shlohma je tokrat zamenjal Psymun, ki je poskrbel za zračne podlage, v otožnosti katerih sije melodija optimistične energije. Hladni sintetizatorji in postpunkovske kitarske ter basovske linije beatov, ki sicer morda med sabo zvenijo preveč podobno, nudijo udobno zavetje Corbinovi izpovedi, obenem pa vsebujejo pravo mero ritmičnega zagona, da preprečijo, da ne bi izpovedovanje prevečkrat skrenilo v tarnanje, kar se v sferi emo trapa rado zgodi. Corbin je v več pogledih še vedno tisti žalostni deček, ki je pred več kot desetimi leti v duragu, turtleneck puliju in z zlatim lancem pripovedoval o srcozlomu, toda zdaj ima za sabo več življenjskih izkušenj. Ena od teh je boj z odvisnostjo od alkohola in po zadnjem relapsu se je Corbin tudi odločil za izdelavo plošče Crisis Kid. Na njej ni več žalostni deček, a tudi ni popolnoma odrasel. Na ozadju vsesplošne zmede, apatije in brezupnosti, ki vladajo svetu, se trudi spoprijemati s tem prehodom in se skuša zavedati, da so iskanje smisla ter lastnega mesta v svetu in družbi ter nekakšna izpopolnitev morda stvari nenehno trajajočega procesa in ne cilj sam po sebi.
Če bi bili strogi, bi Corbinu zlahka očitali patetičnost izraza, toda kar počne, počne z veliko mero pristnosti, brez kakršnegakoli nastopaštva ali pretecioznosti. Zakopan ždi pod piksli interneta, onkraj katerih vsakih nekaj let z minimalno promocijo navrže nov album. Na socialnih omrežjih vzdržuje minimalno prisotnost, intervjujev se brani in kljub temu ohranja status ikone minule SoundCloud rap scene. Ima zveste sledilce, ki bodo prisluhnil vsakemu novemu glasbenemu raziskovanju. Tokrat je to raziskovanje obrodilo ploščo Crisis Kid, ki je soliden album počutja, vendar zaradi pomanjkanja izstopajočih komadov in raznolikosti v podlagah ter zaradi nekaterih morda čisto simpatičnih okornosti nikoli zares ne zapusti sfere mood albuma, eskalira pa v tem, v čemur je Corbin vedno – v pristnosti.
Dodaj komentar
Komentiraj