Delicate Records, 2024

Uživanje v plesni glasbi je resnična življenjska filozofija, ki pa je žal še vedno bolj del underground rave kulture kot pa komercialnih nočnih klubov, kaj šele našega vsakdana. A priznajmo si, da bi bil svet verjetno boljši, če bi se večkrat skupaj zbrali v množičnem plesu. Ne gre za to, da bi morali vsi uživati v določeni ali enaki vrsti plesne glasbe, pa naj bo to techno, house ali IDM . Bolj gre za občutek, ko si v natrpanem prostoru, ko ti znoj kaplja s hrbta in s sten ter se počutiš, kot da si eno z množico, ki te obkroža – premikaš se v istem ritmu in deluješ kot eno telo z enim ciljem: pozabiti na tegobe dneva, tedna ali meseca ter se preprosto prepustiti, se sprostiti in uživati v glasbi. Seveda je nemogoče odplesati grozote tega sveta, vendar je občutek, da si del nečesa tako »nesmiselnega«, nečesa, kar ne proizvaja ničesar razen endorfinov, novih izkušenj in prijateljstev, ter skupnega opazovanja sončnega vzhoda, nekaj kar človeštvo nujno potrebuje. Verjetno bi skupno sproščanje ob plesu moralo imeti celo večjo družbeno vrednost v celotni sliki tega na videz brezupnega planeta.

Najnovejši album kanadske producentke D. Tiffany,Bass Philosophy, je vsekakor album, ustvarjen za plesišče. Izšel je na začetku poletja in je popoln soundtrack za prihajajoče prepotene poletne zabave na prostem, čeprav se odlično obnese tudi kot soundtrack za pospravljanje stanovanja. Sophie Sweetland, na plesišču znana kot D. Tiffany, je producentka, didžejka in elektronska glasbenica iz Vancouvra, ki je znana po svojem trancey tech-housu in sodelovanjih z izvajalci, kot sta Roza Terenzi  in Nite Fleit , s prvo od katerih je sodelovala tudi pri prodornem skupnem albumu Edge of Innocence  leta 2022. Leta 2018 je Sweetlandova ustanovila podzemno založbo Planet Euphorique , ki seveda domuje v Berlinu, svetovnem središču tehna.

Glasba Sweetlandove je skoraj vedno basovska in polna vplivov trancea, deep housa in electra, včasih razpršena s koščki ambienta, kar je kot nalašč za svet podzemne rave kulture. Na albumu Bass Philosophy nas popelje na sladko, basovsko obteženo psihedelično potovanje skozi šest skladb, za katere se zdi, da so polne evforičnega občutka, ki ga doživiš na res dobrem ravu. Prva skladba So Gone  otvori album s težkimi udarci in rogovi, ki se sčasoma razvijejo v katarzičen in ponavljajoč se ritem, podkrepljen s poskočnim sintetizatorskim vzorcem, ki nekoliko težjemu začetku skladbe daje skrivnosten ambientalni podton. Udarci skladbe počasi postajajo vse bolj zapleteni, v zadnjih nekaj minutah pa se v ospredje končno postavi osnovna bas linija, preden se skladba prevesi v minimalističen zaključek. Vsaka skladba je divje živa in polna detajlov; v času svojega trajanja gre skozi številne nepričakovane preobrazbe, pri tem pa dosledno poudarja basovske linije skladb, ki se nemoteno pojavljajo in izginjajo pod njihovimi težkimi ritmi.

Tretja skladba, katere naslov Off Our Heads And Off The Grid pove vse, se iz minimalističnega tech-stepa prelevi v glitchevski tech-house »banger«, poln ritmičnih bobnov, v katerem se lahko resnično izgubimo. Verjetno najbolj »smooth« skladba albuma pa je njegova zadnja Smoking in Hollywood, za katero se zdi, da traja v neskončnost na najboljši možni način. Njeni vzorčeni sintetizatorji s pridihom »attitude-a« in housa iz devetdesetih let so atmosferični in funky v enem in se zdijo popoln zaključek izjemno pozitivnega in spodbudnega albuma, ki ponovno dokazuje, da je techno, prav tako kot je ustvarjen za podzemlje, tudi del svetlobe. To je dokazala tudi D. Tiffany sama, ko je julija letos v berlinskem klubu OXI  s svojim setom zaključila skoraj 24-urno zabavo barcelonskega kvir in FLINTA*  kolektiva Maricas , ki je bil afterparty letošnjega Dyke March-a. V oblačnem zgodnjevečernem vzdušju kluba, v katerem so se zadrževali najbolj predani plesalci prejšnje noči in nekateri, ki so se vrnili, da bi končali, kar so začeli prejšnjo noč, je Tiffanyjin groovy techno odmeval po vrtnem, dima polnem plesišču OXI-ja. Njen set je zabavo končal z udarcem in mogočnim miksom vzorca iz skladbe Round Round skupine Sugababes iz zgodnjih 2000-ih. Občutek povezanosti med množico plesalk je bil tako močan, kot je verjetno običajno, ko skupaj preživiš skoraj tri delovne dni plesa na glasbo, ki jo obožuješ. Tiffanyjin izrazit in pozitiven zaključek pa je poskrbel za to, da je plesišče še lažje hitro sprejelo zvoke naslednje zabave ter vzdušje novega klubskega večera, ki je za naslednjo noč in dan napolnil labirint, ki ga predstavljajo prostori OXI-ja.

Da album res stoji za ključnim principom rave kulture, PLUR , kar predstavlja pojem »Peace, love, unity and respect« oziroma »Mir, ljubezen, skupnost in spoštovanje«, pa dokazuje s tem, da je ves izkupiček namenjen berlinskemu gibanju za solidarnost s Palestino in drugim organizacijam, ki neposredno pomagajo družinam, ki so pobegnile iz Gaze. Zato je naložba v Bass Philosophy resnično plesna naložba za boljši jutri.