Der Dritte Raum, 2015

Za imenom Der Dritte Raum se že več kot dve desetletji skriva nemški producent Andreas Krüger. Zgodba se je pravzaprav  začela, ko si je v rosni mladosti od prijatelja izposodil Korgove klaviature, iz navdušenja nemudoma prodal motor in si nabavil lastni korg. Nekoliko kasneje - natančneje leta 1994 - je na neki zabavi že stišál svoj demo posnetek v roke Svenu Väthu in še v istem letu je pri Väthovi, takrat še delujoči založbi Harthouse, že izšel prvenec Der Dritte Raum, naslovljen Mental Modulator. Širšo oziroma kar svetovno prepoznavnost mu je leta 1998 prinesel tretji album, naslovljen Raumgleiter, predvsem zavoljo komada Hale Bopp, ki se ga je prijel status himne klubskih plesnih podijev širom po svetu.  

Pogosto zastavljeno vprašanje glede Der Dritte Rauma je, koliko članov pravzaprav šteje projekt. Glasba na nosilcih zvoka je v celoti delo Andreasa Krügerja, vendar je res tudi, da ga na nastopih v živo vedno spremlja kopilot, Ralf Uhrland. Sam Uhrland je do zdaj pod imenom Index ID povil tri samostojne dolgometražce. Vprašanje se pogosto zastavlja predvsem zato, ker Der Dritte Raum v veliki meri slovi po svojih nastopih v živo. Naslednja značilnost te institucije je še, da najdemo njene privržence raztresene ne le v več generacijah, temveč tudi v različnih razdelkih elektronske glasbe, kar je redkost v teh vodah. V mnogih letih dejavnosti na glasbeni sceni je namreč izrazni fokus Der Dritte Rauma nihal med začetnimi trance in techno sferami ter bolj housersko, melodično polnejšo usmeritvijo. Prav tako tudi niha izrazitost izdanih albumov, od nič manj kot legendarnih do takih, ki se niti privržencem niso posebej, ali pa sploh ne, zapisali v spomin.

In kako je s svežim albumom? Čeprav morda uvodni in naslovni komad prikliče ponovno predvsem negotov in sprašujoč izraz na obraz, ali je nemara Krügerja spet popadla precejšnja povprečnost, kateri smo bili priča na prejšnjih dveh albumih. Nato prek nostalgično zasanjanega, na nekdanjo kasetkarsko kulturo nanašajočega se Chromdioxid zaplava v komad Ratz Fatz. Ta k sreči razodene, da se humor v logih Der Dritte Rauma vendarle v vseh teh letih ni povsem razvodenel in nekoliko zadehti celo po udarnem albumu Klubraum izpred dvanajstih let. Med enajstimi kosi glasbe, ki so se znašli na albumu, bi katerega seveda lahko tudi izpustili, kar bi bilo celo dobrodošlo, saj Krügerja še vedno rado potegne v pretirano spevno, preprostosti plesišča podvrženo in ne vodečo ga  logiko.

Po skrajno medlem Rosa Rausch iz leta 2010 in nič kaj bolj navdušujočem Morgenland iz leta 2013 slika sveži album Aydszieyalaidnem spet bolj razgibano podobo te nemške stalnice na elektronski plesni sceni. Očitno ostaja gospod Krüger tudi po srečanju z Abrahamom - ali pa nemara ponovno - precej gibko razpoložen …