Poletje se zaključuje in prihaja obdobje trgatev. Eden obira trte, drugi oljke, mi pa bomo obirali blasfemične sadeže iz deathmetalskega podzemlja. Prihajamo v zaključno fazo leta, ko vse založbe izdajajo svoje skrite ase. Smo namreč v obdobju, ko vsi tekmujejo, kdo bo izdal najboljšo ploščo leta. Tokrat obravnavamo dve izdaji, ki sta bili zelo dobro promovirani in se je okrog obeh izrisal kar velik pomp. Na nek način sta to izida, ki napovedujeta rafal vrhunskih muzik deathmetalskih bendov, do katerega bo prišlo v zaključnih mesecih tega leta.

Fossilization: Leprous Daylight (Everlasting Spew Records, 2023)

Najprej bomo prečesali Brazilca Fossilization, njun dolgometražni prvenec Leprous Daylight, sledili pa bodo danski veterani Undergang z EP-jem De syv stadier af ford​æ​rv. Več fokusa bomo namenili brazilskemu dvojcu – Undergang smo namreč obravnavali tudi julija, ko smo poslušali skladbe s splita, ki so si ga razdelili s Spectral Voice. Vseeno bomo potegnili kar nekaj vzporednic tudi s to izdajo, glasba Fossilization je namreč pravzaprav zelo sorodna glasbi ameriškega benda Spectral Voice.

Težko pričakovani dolgometražni prvenec dvojca Fossilization je izšel pri italijanski založbi Everlasting Spew Records in ima trenutno le dve fizični obliki. Album je izšel na CD-ju in na kaseti, ob tem pa smo presenečeni, da nobena večja založba ni izdala vinilk, kajti to je plošča, ki si zasluži tudi ta format. 

Fossilization so podzemlje navdušili s prvim EP-jem He Whose Name Was Long Forgotten, ki je izšel januarja leta 2021 v samozaložbi, nekaj mesecev kasneje še v obliki kasete pri butični založbi Transylvanian Recordings, kmalu zatem pa je doživel tudi ponatis na plošči pri italijanski založbi Everlasting Spew Records. Kratkometražcu je sledil split z Ritual Necromancy iz ZDA, za napoved prvenca pa smo izvedeli že na začetku leta. Prvi singel Once Was God je izšel v začetku julija, temu sta sledila še dva singla, na tak način pa so počasi in uspešno dražili podzemno sceno.

Brazilski dvojec igra še v zasedbi Jupiterian, sludge bendu z močnim vplivom death metala. Glasbo Fossilization lahko dojemamo kot nekakšen odpadni material benda Jupiterian, toda ne smemo tega razumeti kot nekaj negativnega, ker gre za zelo kvaliteten material, ki kaže, da je dvojec željo po death metalu kanaliziral v Fossilization. Na novem albumu slišimo nekaj elementov, ki nas spominjajo na Jupiterian oziroma na sludgersko godbo, toda to so res skriti detajli. Na plošči Leprous Daylight dominira death metal z vplivi doom metala, in tukaj lahko takoj povlečemo vzporednico s splitom med Undergang in Spectral Voice. Fossilization črpata navdih prav iz glasbe Spectral Voice, toda njuno delo ni zgolj absoluten klon, imata svoj pristop, slišimo pa tudi klasične prijeme tega trendovskega žanra. 

Tudi primerjava z Incantation ni odveč. Morda je prav to ključna zasedba, iz katere črpata Brazilca, predvsem iz bendove uporabe tremolo rifaž na blast beat ritmu. Ta se na trenutke celo prelevi v besen in monoton black metal, v tem primeru pa so najbolj učinkovit element bobni oziroma hitrost igranja blast beata. Fossilization ustvarijo ustrezno jamsko vzdušje, ki skače med zverinskim divjanjem death black metal pasaž in počasnejšimi tempi s fatalističnimi kitarskimi linijami. Nikoli ne slišimo res počasnega doom tempa, razen v zadnji skladbi Wrought in the Abyss, kar pa ni nič slabega, kajti to ploščo dojemamo bolj kot deathmetalsko in ne kot doomersko ploščo.

Fossilization ne ponudijo izvirnih rifov, predvsem pa ne ulovimo trenutka, ko bi nas bend presenetil ali pa res navdušil, toda njihova godba je skladna in tudi dinamična, pri čemer slišimo kar nekaj vplivov različnih death metal šol. Novi material je zagotovo bolj dodelan in zanimivejši kot na prvencu, vendarle pa to ni izdaja, ki bi zaznamovala sceno in pustila pečat za večne čase.

Undergang: De Syv stadier af ford​æ​rv (Me Saco un Ojo Records, Dark Descent Records, Extremely Rotten Productions, 2023)

Drugi grešni sadež tokratne Tolpe bumov pa so Undergang iz greznic Kopenhagna. Prejšnji teden so pri danski založbi Extremely Rotten Productions, britanski založbi Me Saco un Ojo Records in ameriški založbi Dark Descent Records izdali EP De syv stadier af ford​æ​rv. Tudi okrog tega EP-ja se je dvigoval prah že letos spomladi, toda njihova promocija je bila bistveno bolj organska kot pri brazilskem bendu. Predvsem je treba upoštevati dejstvo, da so Undergang veterani death metala in serijsko izdajajo vrhunske plošče. Ker gre za enega najbolj ostudnih bendov na sceni, in ta renome tudi upravičijo z zadnjo izdajo, jim ni treba skrbeti za to, da se pretirano promovirajo. Da je podzemlje ponorelo, je bila dovolj zgolj novica o novem materialu.

Na novem EP-ju gre za zelo podoben material, kot ga slišimo na splitu s Spectral Voice. Pohvalimo lahko odličen zvok na plošči, ki uteleša grotesknost njihove vizije death metala. Najučinkovitejši element so vokali, ki z guturalnim kruljenjem ustvarijo odvratno vzdušje. Undergang se ponavljajo in nam ne ponudijo nič presenetljivo drugačnega, ne glede na to pa je njihov death metal odličen, ker imajo izostren občutek za kompozicije. Predvsem za spajanje različnih prijemov, ki gredo od starega švedskega death metala preko kakšnih d-beat pasaž do gore grinda.

Znova so vključili kar nekaj imenitnih kitarskih melodij, prav to, da tu in tam umestijo izvirne kitarske melodije, pa naredi ta bend zanimiv. Predvsem ko se prvič spustimo v poslušanje plošče in nestrpno čakamo, kdaj se bo razvila kakšna fantastična kitarska linija. Undergang je bend, ki nas navdušuje prav s prej opevanim momentom izvirnosti in spretnosti. EP-ja se ob večkratnem poslušanju ne naveličamo, je pa res, da njihova godba ni za vsaka ušesa in bo sedla tistim, ki imajo dovolj močan želodec za takšno različico death metala.

Na koncu naj še enkrat izpostavimo vzporednico z materialom na splitu s Spectral Voice in iskreno povemo, da so Undergang za split, ki je izšel junija, izbrali boljši material kot za novi EP, toda ne glede na to je tudi novi material vrhunski.