Jazz Cerkno, 2025

Gal Golob je slovenski čelist in kontrabasist mlajše generacije, ki si pot – prvotno z violončelom – kot glasbenik tlakuje že od vrtčevskih let, akademski del svojega izpopolnjevanja pa je kot kontrabasist opravil najprej na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in kasneje na berlinskem Jazz Institutu. Razpet je med Ljubljano in Berlinom, vpet v številne glasbene projekte, naštejemo lahko ReChat in izreden projekt Gugutke, je član kvinteta, ki ga vodi berlinska saksofonistka Fabia Mantwill, pa del benda berlinske pevke Lucíe Boffo. Ob študiju v Berlinu je Golob iz poznanstev in prijateljstev nabral trio, ki ga tudi vodi in v katerem udejanja lastno skladateljsko in bandleadersko vizijo. V tokratni Tolpi bumov recenziramo izdelek, ki je nastal kot prva diskografska kulminacija Gal Golob Tria na prav posebnem mestu in ob prav posebni priložnosti, njen naslov pa je Live at Jazz Cerkno.

Gal Golob Trio ob vodji tvorita še Efim Brailovskiy, ruski saksofonist, in v prvotni zasedbi še Florian Fischer, nemški bobnar. Opisana prav posebna priložnost je bil lanski festival Jazz Cerkno, kjer so Galu Golobu ponudili rezidenco v okviru Jazz inkubatorja. Na rezidenci je bila posneta tudi dotična plošča. Žal je bil Florian Fischer za termin rezidence od srede, 15. maja, do petka, 17. maja 2024, zaseden, na njegovo mesto pa je vskočil še en berlinski bobnarski prijatelj, Steven Moser.

Kot že omenjeno, je bila rezidenca razplet nekajletnega komponiranja, med katerim so Goloba navdihovali različni dejavniki – od popolnoma osebnih, kot je denimo širjenje družinskega drevesa, in muzičističnih, kot je komponiranje za svoj izvirni inštrument in lastni trio, ter vse do širših dejavnikov, ki so poskrbeli za tvar in značaj posnetkov, nastalih na sklepnem koncertu omenjene rezidence na lanskem festivalu Jazz Cerkno. Brez dvoma gre podstat slišanega poiskati v Golobovih ozadjih. Kot je v enem od intervjujev dejal sam, ga od malih nog obkroža ne samo glasba, temveč ljudska glasba. Tako je v harmonije in ritmike vpletenih veliko glasbenih vplivov iz ožjega in širšega geografskega okolja, glasbe Slovenije, Balkana, tudi Mediterana, folklore narodov, ki tukajšnjo zemljo tlačijo že dobro tisočletje, pa so v glasbo vpletene na več načinov.

Poleg že omenjenih komponent ljudskega, ki jih Golob rad preučuje in zavestno vpleta v glasbo svojega tria, je v komponiranje vpeta še ena, izrazito nenavadna zadevščina – staroverstvo. Gre za prikrito gibanje, ki se je na naših tleh ohranilo čez tisočletja, gibanje za predkrščanski, sonaraven način življenja, ki je z izrazito podtalnim delovanjem preživelo pokristjanjevanje, imperije, vojne in na katerega je kot prvi v moderni dobi opozoril Pavel Medvešček s knjigo Iz nevidne strani neba. Tako Golob pod vtisi staroverske kulture vpleta razna verovanja oziroma jih uporablja kot izvire za kompozicije. Ne nazadnje pa trio v svojo glasbo vplete še dimenzijo urbane, svobodnejše improvizirane godbe in metropole, v kateri so glasbo člani doštudirali in jo preučevali. V dveh skladbah z izrazitejšim tovrstnim značajem se je zasedbi pridružil pianist Marko Črnčec, še en slovenski raziskovalec ravnotežij med etnom, jazzom in improvizacijo. 

Kljub zgolj trem in pol virom zvoka in dejstvu, da gre za živ, pretežno akustičen koncert, je izdelek tria zvočno izredno bogata plošča. Glasbeniki si zvok porazdelijo relativno enakomerno, čeprav, razumljivo, Golob rahlo izstopa, tudi s svojo izrazito gosto tehniko igranja, ki pokriva širok spekter pejsaža, dodatno pa zvok razširi s subtilnimi elektronskimi zvočnomanipulativnimi sladkorčki. Perkusije in bobni Stevena Moserja skrbijo za vertikalno, prizemljitveno komponento, v kateri je, četudi gre za improvizirano glasbo, groove zelo oprijemljiv, v večini plošče in njenih dolgih kompozicij je celo plesen in enakomeren, a zagotovo je tudi vseprisoten. Brailovskiy na plošči skrbi za podporo Golobovim harmoničnim idejam in se nekako drži v ozadju oziroma sledi vodji ter tako bogatí zvočno sliko. 

Na plošči Live at Jazz Cerkno se torej pred nami razlije in odvije mladosten ples otrok narave, nekako neločljivo povezan z iskanjem ravnotežij – med domačim okoljem in tujino, med urbanostjo in ruralnostjo, med folkom in jazzom. Je izrazito milozvočen izdelek, ki v svojih nedrjih skriva globlje improvizirane segmente, zanje razpira prostor in predstavlja igrivost mladega komponista in njegovega tria, pa tudi enkratnost dogodka in okolja, v katerem je nastal.