Gintas K: Acousma Light

Oddaja
27. 1. 2018 - 19.00

GK rec., 2018

 

Nocojšnja Tolpa bumov nas bo popeljala proti hladnemu Baltiku, konkretneje v Litvo. V laični kolektivni zavesti Litva nekako ne obstaja kot glasbena velesila, upal bi si celo trditi, da nas večina ne zna našteti niti ene litvanske glasbenice ali glasbenega umetnika, še toliko bolj pa to velja, če se usmerimo v bolj eksperimentalne vode. Da pa naše naivne predstave pogosto lažejo in so napačne, s svojim opusom dokazuje avtor tokratne tolpaške plošče Gintas Kraptavičius oz. Gintas K.

Rojen je bil leta 1969, kasneje pa je bil eden ključnih članov prve litvanske industrial skupine Modus. Skupina, ki bi jo lahko na hitro opisali kot z rockom in punkom navdahnjene Laibach, je delovala v 90-ih in postavila malo mesto Marijampolė na industrial music zemljevid sveta. V izdihljajih starega tisočletja pa so se njihove glasbene poti razšle in Gintas K se je posvetil solističnim raziskovanjem zvočnosti. Od tedaj je sproduciral precej zajetnih 51 del, od katerih je 39 albumov, z njimi pa je raziskoval estetike elektronske in elektroakustične glasbe, od dronov, noisov do abstraktnega techna. Tokrat obravnavamo njegovo najnovejšo izdajo Acousma Light.

Acousma Light z imenom aludira na akuzmatično glasbo; torej glasbo, ki v biti zavrača vizualne aspekte in se fokusira na zvok sam. Akuzmatični performansi ne pripisujejo pomena živi izvedbi, še več, pogosto je zvočni vir namenoma očem skrit, izvor izraza pa gre iskati v antični Grčiji, ko je Pitagora svojim učencem pravil akousmatikoi - poslušalci. Menda so se za časa svojega vajeništva morali zavezati molku, učitelja pa so poslušali izza zavese, brez vizualnega stika. Gintas K v tem oziru deklarativno nadaljuje miljé Pierra Schaeffera in njemu sorodnih ustvarjalcev, ki so z izrazom acousmatique označili izkušnjo poslušanja musique concrète.

Konkretno se Acousma Light ukvarja z granulacijo, torej s seciranjem zvočnih posnetkov na izjemno kratke graine oz. drobce. Opis na Bandcampu pravi, da je plošča koncipirana kot zvočna dekonstrukcija posnetka živega performansa - dekonstrukcija, katere rezultate naj bi avtor kasneje organiziral in razvil v kristalizirano formo. Dekonstrukcija žive izvedbe je očitna, skozi granularni šum in čivkanje slišimo in razločimo udarce na boben, cingljanje zvončkov in pridušene basovske linije, ki pa se proti koncu prve skladbe oziroma prve Epizode (Episode #1), kot so komadi po vrsti poimenovani, utopijo v granularnih artefaktih in zadeva zveni razštelano. Precej manj očitna pa je kasnejša organizacija in kristalizacija. Četudi je plošča deklarativno koncipirana kot destrukcija in ponovna konstrukcija, je imel recenzent z razbiranjem rekonstrukcije velike težave. Zvoki, ki se v epizodah 1 do 9 pojavljajo, so si namreč vseskozi preveč podobni. Zvočni artefakti, ki so posledica granularne sinteze z zelo skrajšanimi sempli, so preveč elementarni, pri dovoljšnjem krajšanju drobcev zvoka namreč zvočni rezultat izgubi jasno korelacijo z izvirnim materialom; graini na koncu zvenijo med seboj praktično enako, ne glede na to, iz katerih izvirnih zvokov so nastali. Tako je učinek zvoka granularnih artefaktov skozi celotnih 72 minut, kolikor traja plošča, precej enoličen in se prične hitro ponavljati. Zato lahko narativ bolj kot ne iščemo zgolj v negranuliranih zvokih, ki pridejo na plano, kadar zanojzano bombardiranje popusti. Še največ kristalizacije se opazi v sami strukturi skladb, saj so posamezni glasnejši deli skoraj brez izjeme dolgi med 5 in 10 minut, daljše skladbe tako med bolj zvočno zgoščene segmente vstavijo zelo tihe dele, ponekod celo tišino, kar bi lahko razumeli tudi kot zgostitev vsebine okoli vozlišč kristalne strukture.

Acousma Light kot plošča nekako ne prepriča, precej bolj se zdi, da skladbe delujejo, če jih obravnavamo kot med seboj neodvisne epizode, kakor so tudi poimenovane. V TV žargonu bi lahko rekli, da je Acousma Light bolj nanizanka kot nadaljevanka. Nanizanka, ki sledi akuzmatičnim načelom in od poslušalca zahteva razmislek o zvoku samem, zaradi česar je povprečnemu poslušalcu precej nedostopna, zvočnim raziskovalcem in predvsem navdušencem nad granularno sintezo pa ponuja zanimivo, četudi ne najbolj zapomnljivo poslušalsko izkušnjo.

 

Aktualno-politične oznake: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.