Gnile duše: Vse je v skladu s predpisi...

Gnile duše: Vse je v skladu s predpisi...

Recenzija izdelka
4. 1. 2012 - 19.00

Gnile duše – prvi punk rock band iz Ormoža. Prvi med prvimi prvega slovenskega punk rock vala je med Božičem in Novim letom beležil dvaintrideset let od prvega nastopa v telovadnici gimnazije Ljutomer. Pisalo se je leto 1979, železna zavesa je še trdno varovala navidezni socialistični raj od navideznega kapitalističnega raja. Kot pravijo različni viri, so morali člani zasedbe po koncertu na zagovor pred oblast. Inkriminirano je bilo besedilo pesmi „Jara gospoda“, ki med drugimi zloveščimi vrsticami pravi:

Sodniki, policaji – državni papagaji,
delegati, aktivisti – sami komunisti.
Denar si prisvajaš, na sestanke zahajaš,
prekleta gospoda – sovražimo vas.
Takrat komunisti, danes politikanti. Brezpogojen opis razmer, neposreden besedni napad na oblast, na krivce za krizo, ki je konec sedemdesetih že dodobra kazala vse znake. In danes? Družba, ne le slovenska, tudi globalna se ponovno sooča s krizo, s požrešno oblastjo in krivicami, ki jih seveda najbolj občuti navaden človek. Zato je album, Vse je v skladu s predpisi ..., ki so ga Gnile duše posnele čez lansko poletje v Studiu na meji in na jesen izdali za založbo Front rock in Subkulturni azil, aktualen, da bolj ne bi mogel biti. Zasedba, ki je delovala od leta 1979 do 1983, je v tistem času uspela zabeležiti ustvarjanje le na demo kaseti z istim naslovom, kot album, ki ga bomo poslušali danes. Vse je v skladu s predpisi … je ironičen opis družbenih razmer, v katerih je izkoriščanje in plenjenje urejeno z zakonodajo. Seveda, le za izbrane. Tako malo se je spremenilo v vsem tem času.

In kdo so Gnile duše? Že od samega nastanka se je zasedba spreminjala. Danes je od prvotne postave ostal le „frontman“ Davorin Bešvir, ki ga v glasbenem podzemlju poznamo kot basista in pevca zdaj že legendarnih ska pankerjev Pridigarji. Prav s pomočjo ostalih Pridigarjev in drugih prijateljev so Gnile duše vstale od mrtvih. In kot sami pravijo: „Jezus je za vstajenje potreboval tri dni, mi skoraj trideset let ...

Da Bešvir ni čakal le na tisti svoj dan, govori dejstvo, da je v začetku minulega leta izdal knjigo stotih besedil, „100 gaziranih opic“. Besedila je pisal za Pridigarje in pred tem za Gnile duše. Poleg knjige je v preteklem letu izšel tudi šesti album Pridigarjev z naslovom, „Nizki udarci na visokem nivoju“.
Kako je uspelo prenovljeni ekipi ponoviti glasbo, ki je nastajala pred tremi desetletji, morda niti ni tako važno. So pa akterji, ki so „vinilko“ spravili na plan, pristni. Kot smo že omenili, se poleg Davorina Bešvirja v produkcijski ekipi pojavljata vsaj še dve starosti podzemnega klubskega dogajanja. Dušan Hedl, kot kitarist in založnik, ter Bojan Babič – Babo, ki je poskrbel za mešanje in končno oblikovanje zvoka. Sveti trije kralji slovenskega klubskega podzemlja, ki je tudi ob tem projektu izkazalo ustvarjalno povezanost.

Ja. Klubi in ljudje, med drugimi: Bešvir in Unterhund v Ormožu, Babič in MKNŽ v Ilirski Bistrici, Hedl na različnih prostorih v Mariboru in vse bolj tudi po Sloveniji so od začetka neodvisne produkcije v začetku osemdesetih do danes ohranili tako zvočno kot vsebinsko ostrino. Prav takšen je album Vse je v skladu s predpisi … Zvok je oster, prvobiten, brez nepotrebnega ličila. Besedila so neposredna, začinjena z ironijo, sarkazmom.
Šestindvajset songov, katerih dolžina se giba med dvainštiridesetimi sekundami v najkrajšem do dveh minut in osemindvajset sekund v najdaljšem, poudarja glasbeni izraz, ki sledi neposredni ustvarjalni logiki. V njej ni prostora za glasbeno dolgovezenje in ne za preračunljivo miselno samozadovoljevanje. Glasba Gnilih duš je hitra, preprosta. Melodije so prav tako osnovne, naivne. Preproste, kakršni so napevi otroških izštevank. Vsi inštrumenti skupaj z vokalom sledijo več ali manj isti liniji: „Hitro, kratko in jedrnato ti zapojem pesem o svobodi, prevari, laži in brezumju.“

Po vračanju in ponovnem ustvarjanju več slovenskih alternativnih, punk rock zasedb lahko rečemo, da renesansi alternativnega gibanja iz začetka osemdesetih še ni konca. Zato, ker ni konca diktaturam, ki menjajo dlako, značaja pa ne! Nekoč diktatura ideologij, danes diktatura kapitala, in vendar vedno slepilo oblasti.

Leto izdaje: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness