Brooklynski Gogol Bordello na široko odpira svoja vrata in vabi na celonočno veseljačenje ob rojstvu petega otroka. Eugene Hütz, vodja artistične skupine, ki je imel pri spočetju največ prstov vmes, je tokrat k dobrim vibracijam povabil samega Ricka Rubina za katerim stoji biserna producentska preteklost. Otroku je ime Trans-Continental Hustle, njegovo zdravje pa reviziramo v Tolpi bumov.

Kot „dvojček-bend“ Kultur Shock je tudi člane Gogol Bordello vkup znosil veter z vseh koncev sveta. Iz Ukrajine, Izraela, Etiopije ... Konec tisočletja je domicil teh emigrantov postal New York, kjer naj bi se cedila mleko in med. In res: obzorje se jim je začelo prikazovati v jasnejši podobi. Klubske prostore so hitro zamenjali z velikimi odri. Izdali so štiri studijske in en album posnet v živo. Njihova peta „glasbena novela“ Trans-Continental Hustle pa ima takoj ob startu že eno prednost. Je v bistvu njihov prvi album, ki je izdan za veliko založbo. Gre namreč za losangeleški American Recordings – nekdanji Def American Recordings – za katerega so po notah že prej omenjenega producenta Ricka Rubina igrali med ostalimi še Slayer, The Black Crowes, Danzig in System of a Down. Tako ima nov album Gogol Bordella, ki je po njihovih besedah njihov najbolj epski izdelek, lep veter v hrbet. O tem, če je res epski, bodo sodile množice, ki pa že zdaj same po sebi pričajo o tem, da gre za atrakcijo svetovnih razmer. Pravo sliko benda boste dobili prav z živimi nastopi. Punk-folk vročekrvna žurka, včasih tudi burka pod vodstvom Eugenea Hütza - vzhodne variante Shane MacGowana, a z boljšim zobozdravnikom in boratovskimi brki - vas ne bo pustila hladnokrvnih, četudi se po vaših žilah ne pretaka nič kozaške krvi niti niste talenti za kazačok. Za informacijo naj povemo še, da boste lahko v vlogi ocenjevalca novega albuma nam najbliže v Padovi 14. julija ali pa dober mesec kasneje na avstrijskem Frequencyju, kjer ima karavana potujočega glasbenega teatra postanke.

Veseljaškega razvrata navajeni prejšnji oboževalci Gogol Bordella bodo sicer kanček razočarani. Novorojenec ima namreč za odtenek manj energije od predhodnikov. Predvsem od Gypsy Punks: Underdog World Strike, ki je pod taktirko nojzerja Steve Albinija izšel pred petimi leti ter z eksplozivnostjo vzdigoval strehe ter vlekel v centrifugo poga. Rahlemu odmiku od preteklosti verjetno botruje dejstvo, da „vodja tropa pritepencev“ - frontman Hütz - nadaljuje svojo odisejado in ga naš radar zasledi v Braziliji. Tam se je pod vplivom karnevalskih plesov nalezel latino ritmov in tropskih zvokov, ki jih je združil s harmoniko in violino, pomembnima instrumentoma, brez katerih bi Gogol Bordello ne bili izstopali. Poleg tega je uspel z novimi jeziki obogatiti hutzoviniano, lasten besednjak poln neologizmov in hibridnih besed. Ali, kot pravi v naslovni pesmi: „In my headphones is Bob Marley and Joe Strummer“ - bolje ne bi mogel umestiti svoje glasbe. Immigraniada, prvi singel s plošče ostaja narejen v stari divji maniri, na drugi strani pa naletimo tudi na ljubezenske pesmi in pa na že kar evrovizijsko Rebellious Love. Je pa Trans-Continental Hustle plošča, ki bo, kljub temu da je na njej nekaj luknjastih komadov, lepa spremljava poleti na plažah ob luninem siju. Zbrani okrog odprtega ognja bodo opiti plesali ob zvokih akustične kitare in bentili proti globalizaciji. Paradoksalna situacija, saj so prav Gogol Bordello posledica, hkrati pa tudi eden od virusov globalizacije. Steklenica „ognjene vode“ in punca, kot Lela iz komada Pala Tute, v katero se zaljubite na prvi pogled bosta zabrisali dvome. Strast romske duše je ostala. Nje ne posrka niti svetovna homogenost.



pripravil Robert Suša