ATO Records, 2022

Kljub borbenosti, s katero je povezan 1. maj, dan etriranja te recenzije, ta dan posvečamo malo nežnejšim ritmom. Selimo se na drugo celino, natančneje v Avstralijo, ki je znana po najbolj eksotičnih živih bitjih, med katere bi lahko uvrstili tudi Grace Cummings. Ustvarjalka se je svetu prvič predstavila leta 2019 z albumom Refuge Cove, tokrat pa obravnavamo njen drugi studijski album z naslovom Storm Queen. Glasbenico je prvenec nežnih ritmov in spevnih besedil postavil ob bok avtoricam, kot sta mlada Angel Olsen ali domača Jana Beltran. Tudi na drugem albumu se pretirano ne oddalji od te baze, je pa s pomočjo soustvarjalcev našla lasten glasbeni izraz, ki na prvo žogo morda deluje rahlo čudaško, a je ravno zaradi njega tako unikatna in po našem mnenju tudi dobra.

Pri poslušanju albuma Storm Queen nas zagotovo sprva preseneti vokalna linija Grace, ki zares ni podobna nobeni izmed omenjenih sorodnih glasbenic. Glas začudi s svojo raskavostjo, na momente hripavostjo, ki je v tovrstnih, zasanjano-nežnih krajinah precejšnja izjema. Mestoma se zazdi, da petje ni popolnoma točno, a to ustvari popolno harmonično strukturo tako plošče kot tudi posameznih skladb. Cummings se poigrava tudi v inštrumentalnem smislu in predstavlja glasbeni izraz, ki občasno meji na eksperimentalno glasbo.

Avtoričina prva izbira sta še vedno klavir in kitara, ki pa ju lepo obarvajo tudi drugi inštrumenti, kot sta trobenta in violina. Prav tako je glasbilo sam vokal, kar se denimo dobro izkaže v pesmi Fly a Kite, ko lepo obarva sicer precej enostavno glasbeno linijo. Nekatere kritike ustvarjalki očitajo ravno to poigravanje z glasom in melodiko, ki naj bi občasno zvenelo preveč umetelno in amatersko, a se s tovrstnimi izjavami ne moremo strinjati, saj ravno tako imenovani moteči elementi album naredijo nekaj posebnega, kar seže onkraj preverjene formule zasanjano-nežne umetnice z romantičnimi kitarsko-klavirskimi melodijami.

Grace Cummings na videz sicer deluje kot že večkrat videna samostojna kantavtorica, a je poleg omenjenih izstopajočih elementov še en precej pomemben; to je liričnost njenih besedil, ki zareže v globino duše. Ko gledamo njene žive nastope, pa se zdi, da v letu 2022 vidimo novodobno Patti Smith, ki si je v svojih začetnih časih dovolila iti preko okvirov takratne glasbe in pozicije ženske. Obema je namreč skupen glasbeni izraz, ki združuje ranljivost in grobost hkrati, ter močna glasovna in besedilna prezenca tako na odru kot posnetkih. Ko govorimo o sorodnosti z idoli, pa ne smemo mimo dejstva, da se Grace sama v besedilih tudi obrača k svojim glasbenim ikonam, kot na primer k Townesu Van Zandtu v skladbi Storm Queen. 

Grace Cummings je zagotovo ena izmed bolj obetavnih kantavtoric današnjega časa. V svojem dosedanjem malem opusu je pokazala, da se v njej skriva nekaj več od le melanholičnosti, kar vzbuja veselje po novem ustvarjanju.