unseelie, 2022

Himera nikoli niso izgubili otroka v sebi, čeprav jim glede na to, da so pred nekaj tedni praznovali šele dvajseti rojstni dan, otroštvo najbrž dodobra ostaja v spominu. Njihov dolgometražni prvenec Sharing Secrets je magično elektronsko potovanje navihane persone izredno dobrega srca. Ta razdaja maksimalistično elektronsko ljubezen, ki v svetu resnih odraslih ljudi ne more obstajati kot nič drugega kakor umetniška fantazija. Že samo ime Himera naznanja domišljijski aspekt projekta. Iz grške mitologije jo poznamo kot pošast, spojeno iz telesa leva, koze ter zmaja oziroma kače. Beseda pa je postala tudi splošen termin za mitična bitja in opis česarkoli, kar je neverjetno ali čudovito.

Daniil Masterov – kot oseba za psevdonimom, rojena v Latviji in sedaj živeča v Amsterdamu – je digitalno živa. Njihovo kreativno pot navdihuje elektronsko rejv podtalje vzhodne Evrope izpred dveh desetletij, specifično trance in nightcore sceni, ki pa so ju iz prve roke spoznali na SoundCloudu. Povezavo s širno mrežo elektronske glasbe so nato bliskovito hitro vzpostavili s priredbo Charli XCX-jine skladbe Unlock It, ki je ob postavitvi splošnega idejnega usmerjevalnika – popovskega hrepenenja po idiličnosti – vzpostavila povezavo tudi s PC Music krogom. Producirali so za Namasendo in Kaija Whistona, remiksali za Caro♡ in umru ter sodelovali s Hannah Diamond in Lauro Les iz slavnega dvojca 100 Gecs.

Presek specifične podtalne elektronike ter popa izriše Vennov diagram hiperekstatičnega kraljestva, ki izbriše posledice ironije in liminalnost vpelje z zgodovino. Himera ne obračajo več popa na glavo, da bi s tem prevprašali njegovo normalnost, v fokusu je namreč njegova posredovanost. Popovsko karnivalizirana EDM-ovska alternativa jim je predstavljala vstopno glasbeno točko, ki pa je bila takrat konceptualno odtujena že od originalnih razgrajačev PC Music. Producenti so tako energičen in čustveno napihnjen zgodovinski artefakt prejeli brez škodljive prtljage predsodkov in, namesto da bi ga tematizirali družbeno, so zagrizli v osebno.

Na naslovnici prvenca Sharing Secrets je digitalno renderirana igrača — prozorna plastična škatla, natočena z vodo, ki jo s stiskanjem majhne zračne črpalke mešamo in s tem premikamo v njej lebdeče krogce. Cilj je natakniti jih na nameščene paličice, vendar resničnega zaključka igre z zmago ni. Ta preprosta večnost je kot sindrom Petra Pana bistvo Himere. Z ustvarjanjem se vračajo v otroštvo ali vsaj v njegovo idejo, ki je zanje zatočišče iskrenosti ter pristnih vezi. Debitantski dolgometražec v tem pogledu nadaljuje tematsko zasnovo prejšnjih izdelkov. Z njim se odpravimo na pot samoodkrivanja, pri čemer je v ospredju ljubezen.

Ploščo Sharing Secrets si Himera predstavljajo kot spominski dnevnik. Ena albumskih oznak na Bandcampu je tako na primer keepsakecore, preplet besed spominek in -core kot vzpostavljalna kategorija žanra. V beležnici komemorirajo različne pozitivne dogodivščine, vzporednice presenečenja, izjemnega ter veselja. Z njimi odkrivamo svet, katerega magičnost hrani nevedna nedolžnost, ki se izraža v maksimalističnem tranceu in popu. Po eni strani bo plošča Unheimliche domača retro igričarkam, po drugi strani sproži dopamin s kalibriranimi signali, kot bi Himera klikerje za pse prilagodili ljudem.

Vseskozi prisotna otroška radost ni nikoli poneumljena in pravzaprav nas izdelek spomni na Lorenza Sennija, če bi se ta na vzporedni Zemlji odločil delati muziko za otroke. A kolikor vas sladkobna ideja albuma ne začara v hipu, hitro ugotovimo, da je glisiranje navzgor in navzdol po orgelskih ter sintetizatorskih valovih izrazoslovno ozko. Himera so osnovali omejen nabor zvena in tekstur, ki živijo v visokem zvočnem registru. Dolgometražni prvenec Sharing Secrets je s koherentnostjo skladateljskega recepta strmih dvigov ter spustov najenovitejši izdelek ustvarjalcev do sedaj, vendar so nam s tem odrekli razgibanost pretekle diskografije.

Zvočni dizajn je na ekstremno visoki ravni, tako da doživljamo preobražanje analognih občutkov v digitalno. Transportira nas od vilinske dežele do cerkvenih klopi in reverberacije marmorja, ekscentrično pa je tudi beganje našega zaznavanja inštrumentov, ki se slišijo kot retrofuturistične različice dejanskih glasbil iz leta 2050, ko jih bodo poganjali avtomatoni in klorofil. Vredno je omeniti, da so fineso oblikovanja zvoka Himera prikazali v zvočni knjižnici za Iskra Delta, ljubljanski grafični bienale leta 2021, ki ga je glasbeno koordiniral kolektiv Nimaš Izbire.

Pomembno sidro opevanja romantičnih in platonskih razmerij so skladbe z gostujočimi vokalistkami ter vokalisti Hannah Diamond, Tohji, Golin, Petal Supply in Instupendo. Besedila so precej skromna, njihove metafore pa se končajo pri očitnih ljubezenskih povezavah – srcu, poljubih, dotiku in podobnem. Izstopa le skladba Taco, ki s prehrambeno delikateso okorno namiguje na telesnost. Kljub temu da so vezi med Himero ter omenjenimi glasbeniki vzpostavljene preko spleta, je skozi njih mogoče mapirati nove raziskovalce popa skozi elektroniko, ki jih poganja ideja worldbuildinga. 

Četrtino vseh prodanih igrač na svetu bi naj odrasli kupili zase. Himerin debi Sharing Secrets je komplet zvočnih lego kock, ki zasleduje otroško nostalgijo in gradi svoj, idealni svet. Njegova magičnost je zasvajajoča, a obenem tudi pasivna. S tem ko Himera pozitivnost infantilizirajo, ji ne dajo možnosti kompleksnejšega, odraslega obstoja. Album se zato kot ljubezenska puščica zarije v srca vseh Y2K mladih nostalgikov ter Himero uveljavi za idejno odlične, skladateljsko pa rahlo preproste sanjače.