HOUSEWIVES: Twilight Splendour

HOUSEWIVES: Twilight Splendour

Recenzija izdelka
15. 4. 2019 - 19.00

 Blank Editions, 2019

 

Gospe in gospodje, danes v Tolpi bumov - gospodinje! Bleščeč somrak današnjega dne bo dramatično zaznamovala že kar grozljiva nova stvaritev londonskih post-punk eksperimentalcev Housewives.

Twilight Splendour je drugi album benda v vzponu. Benda, ki je še mlad in ima še veliko manevrskega prostora na večžanrskem polju, na katerem ne le, da žanje plodove raznolikih sejalcev – od tistih postpunkersko dronerskih na enem in nojzerskih jazzistov na drugem polu –, temveč cepi sadike tudi z lastnimi inovacijami. Nase so opozorili že leta 2013 z odličnim EP-jem, ki so ga gospodinje poimenovale kar po sebi, kasneje pa je ponovno izšel še v New Yorku, meki nojza, iz katere prihaja tudi sonični mladinec Thurston Moore. Ta je pri založbi Blank Editions, pri kateri zdaj domujejo Housewives, že izdal nekaj kaset, ki med avdiofili postajajo spet vse bolj čislane. EP Housewives je takrat odprl alarmantni Poppy, do vrhunca pa nas je popeljal Medicine Bottle, v katerem sta dve kitari vsaka v svojem kotu sobe brusili rezila v kirurško preciznem ritmu, zono spektakularno eksperimentalnega spektra pa je oblivala žametna črnina temačnega monotonega post-punk vokala, ki je kapljala iz epruvet v stilu Pekinške patke. Kako neki bi nas razmetavalo na električnem stolu, pa nam je dal vedeti komad 62426.

Da gre za res inovativno predrzne nove igralce za igralno mizo, je potrdil bendov debitantski album Work, ki so ga posneli na neki kmetiji na jugu Francije. Tolkala so posneli na silažni cisterni, električni pastirji so motili ojačevalce, zvonove pa so nehote zajeli iz bližnje vasice, ki si jo lahko predstavljamo kot eno tistih, po katerih so svojčas harali van Gogh in njegova tolpa. Ob količini industrial nojza z Worka, si ušes sicer ni bilo treba odrezati, pa čeprav je iz njih tekla kri, saj so bila potrebna še za saksofon, ki je pred dvema letoma na albumu v živo FF06116 le še podžgal kaotičnost.

Kljub temu pa so dobre gospodinje večjo količino univerzalnega prahu poslušljive kaotičnosti pometle pod preprogo, saj na novi plati Twilight Splendour ni več toliko analognega eksperimentiranja iz železnega repertoarja Einstürzende Neubauten niti norosti The Fall. Raziskujejo še naprej, a zvokovna barva Housewives je zdaj zdaj bolj sintetična, diametralno nasprotna in na momente že kar kičasto dobra. Sestavlja jo kolaž elektronskih drobcev, zlepljen z meditirajočimi bas podlagami in večnim dronabnjem po receptu Swansov. Štirje jezdeci apokalipse se zdaj posvečajo bolj mračni meditaciji, divji anarhizem, jezno renčanje živce parajočih konstrukcij v stilu Melt-Banane ter power-jazz pa so neizprosne gospodinje, kot kaže, prerasle, odprle okna klavstrofobične sobe in jo dodobra prezračile. V globine še vedno vabijo sirene, zvočni zid pa je prebit in porušen. Kovinsko besneča kitara je minorizirana kot le še eden od fragmentov novega zvoka. Post-punk je mrtev, živela elektronika!

Housewives so shizofreni v dobrem pomenu besede. Album odpre komad Beneath the Glass, v katerem uvodno robotsko grotesko nenadoma prekinejo sinkopirana post-punkovska tolkala, ki se v lepi shizofrenični maniri kmalu umirijo skoraj do tišine, vse dokler nas gruvi bas v podlagi spet pošteno ne zdrma. Na to, da se je treba pogovarjati, opozarja Speak to Me, za katerega srhljiv uvod se zdi, da ga je zložil sam Freddy Krueger in napisal tudi vokale za Iana Curtisa. »I am in my own world, I stand in the corner, I am in my own world only an observer.« Od takšnega vzdušja ne pobegnemo niti v Dormi, zelo vešči mantri zlovešče nasekljanih ritmov, ki se prepletajo s Caribou zvonovi in atmosfero nočne more. V turobnih vodah dronira tudi SmttnKttns in na tej točki se zazdi album že resen kandidat za horror soundtrack, vendar pa nato tehtnico na drugo stran spet iznenada prevesi blag saksofon in opojno ležeren vokoderski vokal v stilu valižanskih pop psihedelikov Islet ali otožne letargije The Antlers. V osrednjem delu plate kraljujeta dvojajčna dvojčka Sublimate I. in II. Prvi je še vedno bolj pesimističen, kot King Midas, denimo, drugi pa s seksi saksofonom že vedrejši, čeprav opozarja na to, da izgovora nimamo: »We all Neoliberal live in dozy fucking dreamworld we feel free to earn our own success… No Excuses!«

Govorice, ki krožijo, pravijo, da so Housewives najmočnejši v živo, priložnost, da se prepričamo v to, pa bomo imeli že na bližajočem se abrahamu Radia Študent, torej 9. maja v Križankah.

 

Housewives - SmttnKttns (Official Video)
Housewives - Speak To Me (Official Video)
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness