Impulse!, 2023

Zasedba Irreversible Entanglements je v zadnjih šestih letih postala pravzaprav superbend, eden od daljnosežnih transžanrskih rezultatov križanja predstavnikov severovzhodnoameriške prostojazzovske scene in založbe International Anthem s pesniškim, eksperimentalnim, hrupnim, hiphopovsko navdahnjenim izrazom filadelfijske pesnice, glasbenice in aktivistke Camae Ayewa oziroma Moor Mother. Jedro zasedbe sestavljajo basist Luke Stewart, trobentač Aquiles Navarro, saksofonist Keir Neuringer in bobnar Tcheser Holmes, z določenimi razširitvami pa so kljub relativno skromni zasedbi dostavljali širok, silovit zvok in vselej načenjali relevantne tematike ter tako od leta 2017 s tremi ploščami dosegali globine in širine, ki pritičejo označevalcem in upravičujejo te označevalce, kot so moderni, zavedni prosti jazz ali pa s poezijo gnana, na hiphopu sloneča improvizacijska senzacija. 

Zasedbin četrti album pa v njeni diskografiji predstavlja določene prekretnice. Ob koncu septembra izdana plošča Protect Your Light tako ni izšla pri dosedanji založbi zasedbe, čikaški International Anthem, pač pa je bend prestopil k kolosalni jazzovski založbi Impulse!. Nekoliko pomembnejša sprememba pa tiči v pripravi in zvočni obliki plošče. Irreversible Entanglements so doslej tako v posnetkih kot na koncertih veljali za svojevrsten tour de force, ki je kot vlakovna kompozicija drl od začetka do konca plošč in koncertov s prelivanji med skladbami in se predvsem na njihovih koncertih udejanjal v nekakšnem glasbenem transu. Tako je zasedba v letih od svoje pojavitve v drugi polovici prejšnjega desetletja postala globalna posebnost, prvovrstno koncertno doživetje, kar je med drugim dokazala tudi z nastopom na lanskem ljubljanskem jazz festivalu. Podobno so zveneli tudi posnetki, ki so bili navadno pripravljeni in odigrani v enem samem šusu in improvizacijskem zanosu. 

Sprememba je torej na tem albumu predvsem ta, da so si Entanglements vzeli več časa za pripravo na snemanja, da so pisali songe in da je temu primeren tudi posnet material. Komadi so krajši, imajo jasne uvode in zaključke, manj slonijo na improvizacijskih, zelo intenzivnih plavanjih in bolj na pripravljenih, dogovorjenih gruvih in harmonijah ter predvsem na nekoliko enostavnejši ritmični zasnovi. Vendarle pa bi bilo govoriti o ukročenih Irreversible Entanglements neprimerno, še naprej si namreč redno privoščijo prostojazzovske eskapade, prav tako še naprej gradijo svoj velikanski trobilsko-pihalski zvočni zid Navarra in Neuringerja, podprt s poliritmijo Holmesovega udrihanja. Toda zdi se, kot bi svojo trademark zvočno podobo na tem izdelku želeli uravnotežiti, neredko imajo skladbe pravzaprav dva obraza – brbotajoče, svobodne, kaotične momente, ki so nato soočeni z mirnejšimi, konvencionalnejšimi jazzovskimi vzdušji, ki pripravijo odličen teren za liriko Moor Mother, katere sporočilo morda poslušalko na tem albumu dosega v nekoliko jasnejši luči. 

Seveda v narativnem bistvu zasedbe ostaja njena eksplicitna političnost in na drugi strani ezoteričnost. Moor Mother nad edinstveno ritmično-harmonično podlago še naprej lebdi s svojo besedno vseprisotnostjo in s tekstovno pestjo udriha v telo kapitala, katerega interesne lovke se širijo in udejanjajo po vsem svetu. V prvi vrsti se vokalistka učinkov nenasitne sle po še več seveda loti v afroameriškem kontekstu, a se s svojim poznavanjem zgodovine zahodnega imperializma dotakne tudi denimo Bližnjega vzhoda in Afrike. Poleg jasne kritike sistema pa nadaljuje še z opominjanjem na tematiko pomanjkanja svobode, tematiko nasprotij, zgodovinskih travm, v katerih živi v prvi vrsti temnopolto prebivalstvo zahodnega sveta, in prevprašuje dvojnost, smisel človeške modernosti. Posledično Moor Mother v svoji značilni črnski duhovnosti raziskuje cikličnost življenja, se okópa v rekah kolektivnega spomina, opazuje nebeške poti, se zgleduje po svobodnih pticah – med drugim z besedami fly or die tudi po veliki Jaimie Branch – sliši in vidi kričeče rogove, na nepravice pa odgovarja s klicem po ljubezni – ultimativni, nepremagljivi sili, svetlobi našega obstoja.

Plošča Protect Your Light je tako v svoji polnosti lahko precej intenzivno doživetje. Žarečo luč že znanega karakterja zasedbe nam tokrat razkrije nekoliko bolj dozirano, postopoma, skozi nekakšno tančico, in jo obenem naslovu primerno tudi nekoliko obvaruje. S svojo kombinacijo duhovnosti, sporočilnosti in momentov prostojazzovske ekstaze nas še vedno zna pripeljati do roba, a se s svojim kanček bolj izpostavljenim gruvovskim elementom in prizemljenim značajem v kontekstu diskografije Irreversible Entanglements zadrži v nekoliko svetlejšem delu kotla žanrov, ki sestavljajo opus zasedbe.