International Anthem, 2021

Jamire Williams je eden tistih likov, ki kljub svojemu podtalnemu delovanju na različne načine pronicajo v mainstream. Nedavno je tako sodeloval s številnimi zvezdami, kot so Solange, Herbie Hancock in Robert Glasper. Že to pove veliko o njegovem ustvarjanju, če v zakup vzamemo splošno izbirčnost jazzerjev pri nabiranju glasbenikov za svoje zasedbe, še toliko bolj pa izbirčnosti jazzerjev takega kalibra, ki lahko brez dvoma k sodelovanju pokličejo praktično kateregakoli glasbenika. 

Album But Only After You Have Suffered, ki ga bomo obravnavali danes, je izšel pri ikonični založbi International Anthem iz Chicaga. Vsem, ki poznate založbo, album torej tudi estetsko ne bo tuj. Sestavljen iz zvočnih kolažev, sproduciranih beatov, začinjen z raznimi soul in jazz sampli in povezan z zavestnimi hip hop teksti se postavlja ravno na presečišče različnih linij afroameriških godb. Podobno kot njegovi sodobniki z založbe, Jeff Parker, Angel Bat Dawid ali Ben Lamar Gay, Williams z glasbo raziskuje in predstavlja svoje korenine, identiteto in spiritualnost, skozi katere se umešča v širše ontološko polje neprestano razvijajoče se afroameriške zavesti. 

Paralele med ustvarjalcem in zgodovinskim kontekstom glasbenik potegne že z naslovom But Only After You Have Suffered. Najprej v smislu reorganizacije avtorjeve glasbene identitete, ki se je precej spremenila od časa, ko je recimo še igral veliko bolj idiomatski, straight-ahead moderni jazz v kvartetu Kennyja Garretta. Jamire razvija osebno komponento, edinstven pristop k ustvarjanju, pri čemer z uporabo razširjenih produkcijskih tehnik, zanemarjanjem forme in križanjem ostalih urbanih žanrov izstopa iz paradigmatičnih struktur jazza. Obenem trpljenje implicira čas odraščanja, v katerem se je Jamire oblikoval kot glasbenik, sprejel tradicijo in v jeziku ulice opravil svojo domačo nalogo. Če trpljenje predstavlja tudi iskanje substance znotraj umetniškega izraza, Jamire počasi prehaja v novo fazo ustvarjanja. Spomnimo, da je do obrata v bolj avantgardne vode prišel šele s konceptualnim albumom /////EFFECTUAL, na katerem se je prvič predstavil kot solo bobnar. 

Prav tako pa se lahko naslov But Only After You Have Suffered nanaša na širšo afroameriško izkušnjo. Iz nje izhajajoči identiteta in kultura, ki trenutno še vedno drži primat v globalni popularni glasbi, sta se kljub sistemski diskriminaciji razvijali ravno skozi trpljenje. Povedno je tudi dejstvo, da je album izšel pri založbi iz Chicaga, mesta, ki je v začetku 20. stoletja služilo kot eno zatočišč med velikimi migracijami temnopoltih z juga ZDA. Zaradi močne temnopolte skupnosti se je izkazal za spiritualno in glasbeno središče, udejanjeno z delovanjem skupin, kot je AACM, in njihovo dediščino od free jazza do house scene v 80. letih.

Album je torej idejno vpet tako v individualno kot širšo družbeno plat. Medtem ko Jamire raziskuje, kaj glasbeni izraz pomeni njemu samemu, obenem črpa iz celotne zapuščine črnske diasporične glasbene kulture in se ne omejuje zgolj na posamezne žanrsko zaznamovane umetniške oblike. S tem omogoča pregled vrednot, kot so duhovnost, bratstvo ter razredni in rasni boj, ki v različnih kombinacijah definirajo posamezne žanre in neposredno odslikajo deljeno izkušnjo temnopolte skupnosti. 

V tem oziru z But Only After You Have Suffered Jamire aktivno prispeva k inovaciji sodobne popularne glasbe, v katero bo z njegove pozicije obrobnega ustvarjalca verjetno pricurljalo zgolj nekaj kapljic, vendar pa zgodovinsko gledano te ne bodo zanemarljive. Poleg tega pa po osebni plati album prikazuje umetnikovo ustvarjalno globino, ki je do te točke še nismo slišali in je tudi še nekaj časa ne bomo pozabili.