Jean Grae & Quelle Chris: Everything's Fine

Jean Grae & Quelle Chris: Everything's Fine

Recenzija izdelka
20. 5. 2018 - 19.00

Mello Music Group, 2018

 

Jean Grae in Quelle Chris. Partnerja v življenju in partnerja v muziki ali naveza dveh precej dejavnih, opaženih, spoštovanih, veščih in artikuliranih emsijev ameriškega levega dela indie rapa oziroma pač (bandcampovskega) podzemlja. Skupaj snemata že nekaj let, a pred kratkim izdani album Everything's Fine za neodvisno hiperzaložniško tovarno Mello Music Group je nedvomno vrhunec, njuna prva skupna mojstrovina.

Čeprav v zadnjih letih več poslušamo in spremljamo muziko Chrisa, pa ima debelejši CV Jean. Ta je že v 90. letih pod imenom What?What? delovala v raznih konstelacijah newyorškega podzemlja, v novem tisočletju potem sodelovala s producentom 9th Wondrom pri nastanku projekta Jeanius. Quelle Chris je mlajši, našo pozornost zbuja nekje od leta 2011 z raznimi nepompoznimi izdajami, vrhunec pa je nedvomno lanskoletna plata Being You Is Great, I Wish I Could Be You More Often.

Njuno sodelovanje je svojevrsten trk stilov. Jean Grae je tehnično podkovana raperka, je večplastna, ultra artikulirana in angažirana, hitra, direktna in obvlada široko paleto rimarskih principov. Je skoraj popolna emsijka, njeno tehniko pa tudi njen liricizem bi lahko analizirali in učili v šolah. Quelle Chris je popolnoma druga zgodba. Njegov slog je monoton, lenoben, flegmatičen, jebivetrski in sarkastičen. Rime komaj lovi, besedila nametava ležerno. A prvi vtis je napačen, saj v lucidnosti ne zaostaja za svojo zaročenko. Oba tudi producirata in tudi tu sta si precej različna. Po besedah Jean ona več igra, manj sempla. Beate dela iz neštetih plasti. Chris pa je bolj minimalist.

Everything's Fine je večplasten album, ki ga lupimo počasi. Je plošča igranja izmišljenih likov, domiselnih skitov, prvovrstnih gostovanj - tako raperjev Your Old Drooga in Denmarka Vesseya kot pevke Anne Wise in komikov Ashoka Dapa Kondaboluja, Michaela Cheja, Nicka Offermana in Hannibala Burressa. Je satira našega časa, ki je večinoma precej duhovita, včasih tudi pikra in parodična. Je album, ki govori, da tisti, ki monotono ponavljajo, da so okej, da je vse okej, niso zares okej. Okej so tisti, ki v teh časih kričijo in norijo, ki imajo napade tesnobe. Normalni so tisti, ki niso normalni, saj časi niso normalni. Zato, da si normalen po predpisih, da na vprašanje kako si? odgovoriš okej, kul, fajn ..., moraš biti otopel, na predpisanih tabletah ali pač neiskreno vljuden. Jean in Chris nam to govorita z edinstvenim humorjem, ki nikoli ne zaide v cinizem, predvsem pa je do pikice dodelan. In stoji na neverjetno sklenjeni produkciji, ki je marsikaj, definitivno pa ni venček klasičnih raperskih zank in beatov. Podlage so soul, so jazz, so hiphop, so hrup in psihedelija, a nikoli povsem uokvirjene, nikoli šablonske in nikoli žanrske. Programirane, igrane, sintetične in organske. Plošča Everything's Fine bi si zaslužila posebno pozornost že samo zaradi tega, zaradi beatov, ki so narejeni na različne načine, ki se stilsko med seboj precej razlikujejo, a vseeno povsem pašejo skupaj.

Ni pa vse na projektu satirični hec. Tu so tudi trenutki čiste raperske ostrine, pljuvanja rim abstraktnih popularnokulturnih referenc, pa tudi politične konkretnosti. Eno boljših demonstracij Jean servira na posnetku Zero. Tu, pa tudi na večini cele plošče dobimo vtis, da gre za izdelek resnih perfekcionistov, ki ničesar ne prepuščata naključju in ne puščata nedokončanega. Vse je premišljeno, polno besednih iger, skritih konotacij, zvočnih detajlov v ozadju ...

Everything's Fine je čisto pravi album, z uvodom, glavnino in sklepom. S konceptom, z zgodbo, z glavno temo. S sijajnimi gostovanji in izvirnimi idejami. Z detajli, do katerih pridemo šele po desetem poslušanju. Je album, ob katerem se spomnimo na neka izstopajoča poglavja ameriškega (neodvisnega) hiphopa, a ne zveni kot čisto nič drugega. In številni vrinki, pa tudi uvod ameriškega klišeja, namišljena epizoda game showa, nas spomnijo na pionirja, inovatorja in popularizatorja raperskega mikro žanra skitov Princa Paula, hkrati pa potrdijo prastaro znano dejstvo oziroma hudo utečeno prakso, da preprosto izdelan, premišljen humor oziroma satira poda natančnejšo, točnejšo in bolj lucidno družbeno refleksijo kot vsi Slavkoti Bobovniki tega sveta skupaj ...

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Res bolano dobra plata!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness