Joke ni šala. Joke je furiozna formacija, strgana z osemčlenske verige nekje na marginah Pariza. Joke so zlepljen mozaik drobcev punka, rocka, reggaeja, hip-hopa in šejkanih beatov Afrike. So še en kulturni šok, ki prihaja iz zahodnih meridijanov, in še en multi-kulti bordel iz katerega se vračaš s praskami v ušesih. In zakaj je v tem usranem svetu vse naprodaj?



V prodaji je tudi njihova nova plošča En vente dans ce monde de merde, že šesta v 15-letnem ustvarjanju in koncertiranju po Evropi. Plata, za katero se potrošniško naravnana družba ne bo pobila do krvi, a ji je vredno prisluhniti. Na ogromen izkupiček ne računajo, saj jo na svoji spletni strani ponujajo v posluh brezplačno, oziroma po sistemu „daj, kolikor daš“. Nosečnica na naslovnici albuma nosi na obrazu plinsko masko, ki bi lahko vršila tudi funkcijo protestne fantomke, ali pa želi z njo le pred negativnimi delci družbenega ozračja že zdaj zaščititi otroka, katerega bo v črnem scenariju prodala? Francoski levičarski antisarkozysti se gredo na plošči, kot tudi na prejšnjih, glasbeno-kulturni upor s peno na ustih. Na živce jim gre marsikaj, predvsem pa stanje v času brezmejne demokracije - v narekovajih seveda. Nezadovoljni so z otopelo potrošniško mediokriteto, ki bo kupila tudi drek, če se bo svetil. „Kad je bal, nek bude maskenbal!“ Potemkinov blišč sosedovega vrta mora imeti vsak, če ga potrebuje ali ne. In ta vrt je potrebno zaliti z betonom, ki bo platforma za šoping centre brez meja. Brezmejno dobro, kot ribe v vodi, pa se Joke pod vplivom rakije, kateri so posvetili komad Under rakija, počutijo na naših skupnih, zdaj zamejenih prostorih.

„Di su šikare i brda, di smo vozili kros, sad je tu King Cross, šoping centára ne fali, da je umjesto tol'ko garaža još koja bicikl staza.“

Vrnimo se k glasbi. Zmes različnih okusov, ki se lepo prežemajo in dopolnjujejo, kot sestavine bósanskega lonca, bi lahko bil opis Joke. Scenarij je detektivski: pomotoma osumljenemu kitaristu Funkyju sledi inšpektor Bas Dubioz v avtu z vinilnimi kolesi didžeja Skreča. Pravi osumljenec, punkoidni antiglobalist Riffer pa s tolpo MC-jev na drugem koncu mesta protestira proti policijski represiji. Veter v hrbet jim nudi pihalna sekcija, ki z jakostjo nekaj boforjev odpihne tudi zidano hiško tretjega prašička. Komad Antiterrorisme– Rage Against the Machine meets Deca loših muzičara - bi bil najbolj verodostojen prikaz opisanega scenarija. Album je osemčlanska zasedba posnela brez daljšega časovnega kompliciranja, k sodelovanju pa so povabili številne glasbenike. Poleg mostarskega Vuneny še kopico ex-YU in drugih MC-jev, med katerimi je do glasa prišel tudi Uroš Grahek iz Red Five Point Star. Poleg tega, da je vsak dobil svojo vlogo, so vsi nastopili v osrednjem komadu zanimivega koncepta Monde de merde, kjer vsak poje o mestu iz katerega prihaja. Večjezičnost obsega poleg francoščine in naših jezikov še arabščino v obliki alžirskih Djmawi Africa, s čimer Joke samo dokazujejo kako odprti so za potovanja po novih glasbenih pokrajinah. Glasba, kot na kožo pisana Franciji raznobarvnih kož, kjer protesti in nemiri v predmestjih niso nič nevsakdanjega. Včasih se zdi, da je iskra, ki je zanetila požare v Tuniziji, Egiptu in Alžiriji, priletela naravnost iz marsejskega geta.

Zvok Joke odmeva od nekdaj boržujskega Pariza do z božurji posejanega Kosova. Štirinajst pesmi za praznovanje in bojevanje si privoščite ob francoskem vinu in francoskem siru. In pa halo! - slednjega si ne tlačite v ušesa!



pripravil Robert Suša