Tresor, 2017

V času, ko Nemčija ali celo Švica priznavata techno kot polnovredno vejo kulture, se zdi, da žanr, ki po svoji lastni filozofiji uhaja kakršni koli regulaciji, počasi zapada v okvire institucionalizacije. Tak trend seveda spremljajo številne temne plati – techno je postal dobičkonosna poslovna dejavnost, v nekaterih mestih turistična atrakcija ali zgolj še ena izmed vej kulturne ponudbe usmerjene na potrošnika. Dalje, (vsaj navidez) doslej največja deregulacija evropskega prostora oziroma permisivnejši pristop ter v primerjavi z večino drugih kontinentov nočnemu življenju ugodnejša zakonodaja povzročajo očiten evropocentričen premik znotraj konteksta klubske scene kot gonilne sile glasbene produkcije znotraj žanra. K temu pripomore tudi dejstvo, da je poleg največje koncentracije klubske dejavnosti v Evropi slednja pač geografsko izredno dobro pozicionirana.

Vse našteto je pripeljalo do očitnega modela uspešnega underground producenta oziroma DJ-ja, ki je skoraj nujno nastanjen v Berlinu in ima podpisano pogodbo s prav tam locirano booking agencijo. In če končno preidemo k bistvu - kaj to pomeni za žanr? Izjemno visoka koncentracija žanrsko sorodno opredeljenih producentov na majhnem, strnjenem področju ustvarja hudo konkurenco, ta pa namesto edinstvenih ustvarjalnih pristopov največkrat narekuje formulaično in standarizirano hiperprodukcijo glasbenega materiala.

Ob razmisleku osebe Jonasa Koppa in njegovega novega albuma Photon Belt, ki je letos kakopak izšel pri stebrni berlinski techno instituciji Tresor, je omenjeni model še kako očiten. Producent sicer argentinskega porekla in rezident kluba Tresor je dejaven šele dobro desetletje, a se je v tem času uspel močno uveljaviti na sceni. K temu gotovo pripomoreta njegov izpiljen zvok in natančna produkcija, njegova močna pozicija pa izhaja tudi iz dejstva, da je njegov glasbeni podpis jasno prepoznaven, česar danes žal ne bi mogli trditi ob številnih producentih druge in tretje generacije. Kopp svoje izdaje sicer podpisuje tudi kot Manzel, ali pa kot bolj housersko orientiran UNTIDY. Na lanskem berlinskem festivalu Atonal , ki velja za glasbeno naprednejšega, zahtevnejšega in obskurnejšega, pa je Kopp denimo predstavil še izredno dobro sprejet projekt Telluric Lines. S slednjim oblikuje kompleksnejše, ambientalne kompozicije, kakršne je moč zaslediti tudi na njegovem novem albumu.

Kopp je prav za Tresor izdal že svoj prvi album, po treh letih pa očitno čutil, da že lahko pove tudi kaj novega. In res je album Photon Belt v primerjavi s prvencem zahtevnejši ter v splošnem boljši. Gre za jasno klubsko orientiran dolgometražec, na katerem, kot že omenjeno, zasledimo dronovsko ambientalne vpade, ki so sicer v svoji nekonvencionalnosti znotraj konteksta techno albuma ironično še kako konvencionalni. Čeprav so takšni kosi v standarizirani obliki techno plošče pravzaprav nekaj pričakovanega, pa denimo komada Photon Belt ter Into The Manasic Belt ali proti koncu postavljen Taygeta delujejo prav presenetljivo dobro. Utrjujejo namreč hipnotično in zasanjano teksturirano vzdušje celotnega dela. Prijetno sveže deluje tudi ritmično poigravanje v komadih Tunning Frequency, Galactic Core ali Bridge To The Stars. Tako na koncu ostane zgolj nekaj tipičnih, plesišču namenjenih rezov, ki so močno zaznamovani s klasičnim zvokom Rolandove 909 ritem mašine, ki odlično izražajo Koppov glasbeni podpis.

Za konec se vrnimo k izhodišču. Album v svoji obliki in ideji ni izviren. Je delo posameznika, ki v danem trenutku pač odlično obvlada že pred časom izpiljene tehnike, ponuja pa nam zgolj na novo aranžirane kose, se hkrati poigrava z idejo zvezdnih pojavov in tako nadaljuje znano klasično tradicijo techno glasbe. Komadi sami po sebi nikakor niso slabi, vendar se ne odmikajo dovolj od standardiziranih izdaj, pogojenih tudi s fizičnimi prostori določenih klubov. V resnici bi le stežka pričakovali kaj drugega. Jonas Kopp je ime in hkrati znamka, ki nalaga pričakovanja. Album Photon Belt je torej izraz znamke, ki bo zaradi kakovostne produkcije le še dodatno utrjena na svoji poziciji. Morda pa nam s projektom Telluric Lines in napovedanim prihajajočim albumom Argentinec ponudi tudi še kaj več.