CLBN, Kaytranada, Venice Music, 2023

Spet smo se znašli v mesecih, ko staro in mlado kot po tekočem traku izdaja albume oziroma skladbe, z namenom, da se spremenijo v enega od poletnih hitov. Zdaj bi verjetno že lahko slutili, da sta se tudi Kaytranada in Aminé znašla v tej množici ljudi. In prav bi imeli. Album Kaytraminé je veljal za težko pričakovan izdelek, ki je že ob najavi izvajalcev obljubljal nekaj poletnega. Kako ne bi, saj že ob hitrem pogledu na njuno diskografijo opazimo, da gre za pretežno plesno, predvsem pa poslušalsko nezahtevno naravnana izvajalca. Kaytranada, ki že nekaj časa velja za ustaljeno ime na funkovsko-soulovski sceni, je prav s kombinacijo plesnih ritmov in repa ustvaril crowd pleaserje, ki so se brez težav znašli na mnogih plejlistah tako festivalskih kot klubskih okolij. Pretežno plesne podlage so med drugim pozornost vzbudile tudi portlandskemu reperju Aminéju, ki je v njih začutil svoja zabavljaška, hudomušna in na trenutke duhovita besedila. Ravno to ju je tudi prvič povezalo leta 2014, ko sta v stik stopila preko Aminéjevega remiksa Kaytranadove skladbe At All. To je kasneje obrodilo kar nekaj sodelovanj, nikoli pa se ni zgodilo kaj plodovitejšega. Vsaj do leta 2021 ne. Takrat sta najela hišo v Malibuju in se v slogu velikih glasbenikov preteklosti vanjo zaprla za dobra dva tedna in tako je nastal Kaytraminé.

Album lahko že po naslovnici umestimo med izdelke zabavljaške sorte. Ob poslušanju nam hitro pade v uho močen vpliv Kaytranadove produkcije. Od enajstih skladb se ne moremo spomniti ene, ki bi imela denimo temačnejši beat oziroma temačnejše vzdušje. Še skladba letstalkaboutit, v kateri gostuje Freddie Gibbs, od katerega smo vajeni bolj jazzovskih in predvsem temačno naravnanih podlag, nekako zamenja stranske ulice mesta z ležalnikom ob bazenu. Na tej točki lahko omenimo vrsto imenitnih gostovanj, ki se zgodijo na plošči Kaytraminé. Poleg Freddija Gibbsa se na plati pojavijo še Pharrell Williams, Big Sean in Snoop Dogg, ki nemudoma dvignejo poslušalsko izkušnjo, hkrati pa s tem tudi izpostavijo glavne pomanjkljivosti albuma. Produkcija Kaytranade se namreč hitro izkaže za dokaj monotono. Ob izdaji singlov 4eva in Rebuke enostavno nismo pričakovali celotnega albuma stilsko nadvse podobnih skladb. Kadar je podlaga zanimiva, kot denimo v drugem singlu Rebuke, pa Aminé odrepa nekakšen generičen štih, ki ne izpade najbolje. To lahko primerjamo neposredno z Joeyjem Badassom in komadom Don't Front, v katerem je omenjeni glasbenik uporabil identičen sempl, a sta s CJ Flyem lirični del odrepala neprimerljivo bolje kot Aminé. Podoben vzorec pa se ponavlja skozi celoten album. Posamezne skladbe izpadejo dobro, a bi se veliko bolje znašle v vlogi singlov kot pa kot del celote v obliki dolgometražne plošče. Že dejstvo, da se ob izdaji pogosteje omenja gostovanja kot pa osrednja ustvarjalca, je poveden indikator o sami neskladnosti plate.

Kljub dobrim obetom Kaytranade kot glavnega producenta inštrumentalnega dela albuma in ogromnemu potencialu Aminéja in njegovih lahkoživih tekstov plata ne prinese želenih rezultatov. Drznimo si misliti, da je glavni razlog za nezadovoljivo kvaliteto predvsem v preveliki želji, da bi glasbenika ustvarila zgolj in samo poletne hite. Mnogo takšnih komadov običajno deluje bolje v obliki singlov in neredko tudi ostanejo v spominu kot singli in ne kot del neke celote. V dolgometražni obliki se njuni komadi ne obnesejo najbolje, dobre plate ne zaznamuje le dobršna količina bangerjev, temveč tudi dramski trikotnik, ki od izvajalca zahteva oblikovanje začetka, jedra in zaključka. Tega ob poslušanju albuma Kaytraminé ne začutimo in v širšem pogledu deluje le kot skupek enajstih skladb, ki jih povezujejo delno skladne podlage Kaytranade in Aminéjev glas in njegova besedila, vendar iz napačnih razlogov. Nekako drži, da ustvarjanje hitov zavoljo ustvarjanja hitov poslušalcev ne navduši, saj na koncu vse izpade pretirano umetelno. In enako se je zgodilo tu. Album namreč površinsko izpade dobro in tudi posamezne skladbe bi lahko kot singli odlično delovale, a v trenutku, ko se lotimo poslušanja enajstih skladb v sosledju in začnemo secirati komade v kontekstu albuma, opazimo pomanjkljivosti. Bodisi so to Aminéjevia generična feel good besedila bodisi Kaytranadovi beati, ki nam ne ponudijo nič pretresljivega in nepozabnega. Naveza Kaytranada in Aminéja je obljubljala več. Je pa omembe vredno to, da je dvojec izdal projekt pod skupnim imenom Kaytraminé, kar gotovo pomeni, da od njiju nismo slišali zadnje besede.